Ko se iz natrpanega centra tega 17-milijonskega mesta prebijaš po avtocesti 210 proti severu, zaviješ na LA Canada Flintridge, se čez nekaj milj odprejo vozniška nebesa – avtocesta Angeles Crest na severu Los Angelesa, ki je priljubljeno pribežališče kolesarjev, motoristov in tudi voznikov športnih avtomobilov. Kot kača zavita, ne najbolje tlakovana in po sredini prebodena z utori v asfaltu. Med skalami in redkimi grmički gorovja Gabriel se vije nešteto zavojev, ki vrh dosežejo 300 metrov nad morjem. Veselja je konec šele po 106 kilometrih na drugi strani gorovja. Policisti le redko zaidejo nanjo, zato skorajda nihče ne spoštuje omejitve 45 milj, že od daleč pa je mogoče slišati cviljenje gum, tuljenje motociklov in ropot šest- in osemvaljnih športnih avtomobilov.
Angeles Crest – poligon za 27 svetovnih avtov
Angeles Crest je bil prejšnji teden tudi naše pribežališče, saj so po tej cesti potekale preizkusne vožnje avtomobilov za izbor Svetovni avto leta, na katerem od letos sodelujem kot edini slovenski predstavnik. Nabor 27 avtomobilov nas je čakal v podzemni garaži hotela Westin v Pasadeni. Od skromnega chevroleta cruza do bahaškega astona martina DB11, ekstremnega mclarna 570S, porscheja 718 S boxster do kopice ameriških avtomobilov, ki jih v Evropi ne poznamo.
Grmenje v Pasadeni
V sicer mirni Pasadeni je prejšni teden grmelo, vsako uro ali dve smo iz garaže zapeljali nov avto in se z njim prebijali do slovite gorske ceste. Pisane avtomobilske druščine so se domačini že navadili, tudi policisti so nas v mestnem vrvežu zgolj opazovali, občasno pomahali in pomežiknili ali nam namenili kakšno drugo pozitivno gesto. Promet v severnem delu Los Angelesa poteka tekoče, precej bolj kot v južnem ali osrednjem delu. Vstopi na avtocesto 210 so bili v dopoldanskih urah preprosti, nekaj gneče se je nabralo le po drugi uri popoldne. Pot pa je vodila po domala vseh vrstah terenov, na katerih smo lahko spoznali vse prednosti in slabosti kandidatov.
Kako dobri, slabi so Američani?
Najbolj nas je zanimala ameriška druščina avtomobilov, saj jo slabo poznamo, ker so v Evropi redkost, zastareli. Pa je to res ali pa so taki samo v naših glavah? Predstavili vam bomo tri posebne avtomobile, o drugih boste v prihodnjih tednih brali na portalu avto.finance.si.
Nostalgija po uspešnem cruzu
Najprej smo se na pot pognali s chevroletom cruzom, naslednikom v Evropi in pri nas zelo priljubljenega kompaktnega avtomobila. V najboljših letih je v Sloveniji našel tudi prek 700 kupcev na leto, po odhodu znamke Chevrolet iz Evrope pa je odšlo tudi upanje, da bo cruze na stari celini nadaljeval uspešno pot. Z dolžino 4,66 metra je daljši od škode octavie, ob tem pa je še bolj mladostno in športno oblikovan. V ZDA ga poganja le bencinski motor 1.4 turbo s 114 kilovati (takšnega ima nova opel mokka X). Motor je živahen, razmeroma tih in se dobro ujame s samodejnim menjalnikom. Podvozje je mehko, zato cruza kar zvija na grobem asfaltu Angeles Cresta, a volan ni brez povratnih informacij, zavore delujejo dobro. Z nekaj prilagoditvami bi bil gotovo všeč tudi evropskim kupcem. Kabina je solidna in konfekcijska, razveseljivo je novi cruze na zadnji klopi prostornejši, gumbov na armaturni plošči je manj, kakovost izdelave boljša. Cena v ZDA je od 15 tisoč evrov do dobrih 20 tisočakov za najbolje opremljenega.
»Minivan« ki bi sodil tudi na evropske ceste
Po nekaj dneh vožnje in skupaj 17 avtomobilih Američani sicer pustijo bolj mlačen vtis. Zdi se, da bi za evropski trg potrebovali vsaj učvrstitev podvozja, dizelski ali pa sodobnejši bencinski motor. Vseeno sta vsaj dva name naredila močan vtis. Prvi je chrysler pacifika, kar 5,1 metra dolgi družinski enoprostorec, naslednik pri nas bolj znanega voyagerja, ki ga Američani uvrščajo v družino minivanov. V primerjavi s tamkajšnjimi terenci in limuzinami resda deluje skromno, na evropskih cestah pa mu oznaka mini vsekakor ne bi pristajala. In kaj je tako posebnega pri pacifiki? Brez dvoma privlačna oblika, še bolj pa vsebina preizkusnega modela z najboljšo opremo platinum. Za dobrih 40 tisoč evrov kupec dobi vse, od usnja na sedežih, armaturni plošči in volanu do lepih šivov, velikega 8,4-palčnega zaslona na dotik in izjemne prostornosti. Pacifika ima sedem prostornih sedežev, zaslon v srednjih vzglavnikih s slušalkami v predalih, električna stranska vrata, zadnja dva sedeža, ki se električno zložita v ravno dno in postavita nazaj, ter sesalnik, da, sesalnik, ki ga potegnete iz levega boka ter z njim posesate drobtine kjerkoli po avtomobilu. Tudi v vožnji je pacifika prepričljiva, 3,6-litrski V6 z 213 kilovati, povezan z devetstopenjsko avtomatiko, je močan, prožen, seveda tudi požrešen, poraba pod desetimi litri ni mogoča. Kljub orjaškim meram pa ostaja okreten, v zavojih precej natančen in ne težaški, predvsem pa udoben. Z dizelskim motorjem si ga z lahkoto predstavljam tudi na naših cestah.
Korejec na ravni nemške velike trojice
Podobno presenečenje mi je pripravil tudi genesis G90, prestižni hyundai, ki v ZDA tekmuje z največjimi limuzinami, kot so BMW 7, mercedes S in audi A8. Lahko mu rečemo tudi američan, saj je v prvi vrsti namenjen temu trgu, podobno kot Hondina acura. S ceno okoli 60 tisoč evrov je od njih cenejši za 30 odstotkov, najbližje pa mu je domačin cadillac CT6. G90 je hyundai, kot ga nismo navajeni. Velik, prestižen, odlično opremljen in vozniško na res visoki ravni. Luknjasto avtocesto 210 je prevozil bolj tiho in udobno kot katerikoli drugi preizkusni avto, predvsem pa bolj kot bližnji tekmec cadillac CT6. Petmetrska limuzina je kljub velikosti med zavoji natančna, tudi športna z nekaj omejitvami, ki sodijo v ta razred. Šestvaljni biturbo bencinar s 365 konji je neslišen, pri pritisku na plin pa pokaže odločnost športnika, a se ga tudi takrat komaj sliši. Pa gre zgolj za osnovni motor, nad njim je še petlitrski V8 s 420 konji. Kabina je le po obliki preprosta, v podrobnostih pa zelo dobro izdelana, prešita z usnjem. Razkošje se nadaljuje na zadnji klopi, tam sta lahko tudi posamezna sedeža električno nastavljiva v 12 oziroma 14 (desni) smereh. Korejec torej prinaša lastnosti, ki jih v Evropi dobimo le od najboljših, od nemške trojice BMW, Audi in Mercedes-Benz. Da bi Hyundai tudi na evropski trg vstopil s to znamko, pa za zdaj ni nobenih napovedi.
