Francoski Bordeaux je ena izmed najbolj znanih vinskih regij na svetu in jamstvo za kakovost in prestiž. Magični gradovi, hektarji brezhibno urejenih trt, mična starodavna mesta in ob morju še veličastne sipine Dune du Pilat, ki se na dveh kilometrih dvigajo tudi do 110 metrov visoko.
Z njihovega vrha se odpira enkraten pogled na Atlantski ocean, a je spodaj pozornost tokrat kradel novi Renault scenic.
Z najnovejšo športno-terensko podobo kot da je želel povedati, da je bolj primeren za vožnjo po sipinah kot pa za kak miren družinski piknik na grajskem vrtu ali prevoz kartonov butičnega vina – čeprav zlahka zmore tudi to. A kdaj in zakaj je prišlo do takšnega zasuka, ko tudi enoprostorec ni več to, kar je bil?
Razred športnih terencev je danes z naskokom najbolj popularen med evropskimi kupci, njihov tržni delež pa se krepi tudi na račun drugih. Kratko so potegnili predvsem enoprostorski avtomobili, prodajne številke in tržni delež jim je upadel celo do te mere, da so jih nekatere znamke umaknile iz ponudbe in se v želji po zaslužku raje preusmerile k avtomobilom na malce višjih nogah. Sploh ker so športne terence za svoje vzele tudi družine.
Pri Renaultu se niso dali. Namesto, da bi svojemu priljubljenemu scenicu (v dvajsetih letih je v treh generacijah omrežil kar pet milijonov kupcev) zaigrali Tišino in mu postavili spomenik, so ob ritmih guruja sodobne glasbe Davida Guette zasnovali modernega kompaktnega enoprostorca, ki konkretno škili k športnim terencem. Renault je na trgu znova ponudil nekaj novega, svežega in drznega, ohranil pa je dve različici in prostorno notranjost.
Vzklike »Très jolie!« in bučen aplavz je Scenic IV ob premieri požel že spomladi v Ženevi, odprto pa je ostalo vprašanje, kako se bo odrezal v praksi in komu bo ob capturju in kadjarju sploh namenjen. Scenic se v obeh različicah namreč konkretno spogleduje s športnimi terenci, za kar 4 cm bolj je dvignjen od tal kot predhodnik, ob tem pa standardno vozi na velikih 20-palčnih platiščih.
Renault je pri scenicu ponudil nov, atraktiven dizajn, s katerim pelje vštric novejšim družinskim članom, kot so espace, talisman in megane. V obeh izvedenkah je scenic zdaj bolj frajerski kot pa tipično družinski avto. Prej kot na otroški voziček, dudo in slinček ob njem pomislimo na trenirko, superge in športno uro, k temu pa ob širokih ramenih (187 cm) in zmerni višini (164 cm) primorejo tudi velika kolesa.
Vetrobransko steklo je pri obeh bolj položno in prefinjeno prehaja v strešno linijo, za brezhiben pogled naprej poskrbi deljen A stebriček, bočna linija pa se pri zadnjih vratih dvigne in v slogu kupejev vnese nekaj športnega duha. A brez skrbi, oblikovalskega prijema se znotraj ne občuti, saj so sedeži postavljeni dovolj visoko in otroci brez težav vidijo ven.
Modela se med seboj ločita predvsem zadaj, kjer ima scenic podolgovate luči, podaljšani grand scenic pa pokončne, kot jih ima večji espace.
Kaj pa kabina, njena prostornost in funkcionalnost ter velikost prtljažnika? Francozi seveda niso pozabili na osnovno poslanstvo scenica, biti dober prijatelj družini.
V sprednjem delu kabine sta scenica tipična novodobna Renaulta, kar prinaša veliki 8,7-palčni pokončni večfunkcijski zaslon z množico nastavitev (tudi Multisense, ki občutno spremeni karakter vozila) in uporabe (ne)koristnih aplikacij ter zelo udobna sedeža. Kot bi se hkrati peljali v admiralskem espacu (udobje in prostornost) in kompaktnem meganu (zunanje mere).
»Poglejte, v vseh vratih so predali, še štirje so v tleh, tisti veliki (11,5 l) pred sovoznikom je hlajen in se odpre kot pri omari, med sedežema pa je velik in vzdolžno pomičen sredinski greben-predalnik (13 l), ki v skrajni poziciji zadaj naredi dva ločena prostora. Skupaj kar 63 litrov prostora za malenkosti! In prednji sovoznikov sedež se zloži, tako lahko iz Ikeje v grand scenicu pripeljete do 285 cm dolge predmete. C'est super, nest-ce pas?« so nas ob kazanju vseh (ne)skritih kotičkov v scenicu želeli nakuriti Francozi. Preveč dobro da bi bilo res, gotovo pa vse le ni tako super?
Kmalu smo ugotovili, da so našo pozornost (ne)hote skušali preusmeriti iz zadnjih sedežev. V drugi vrsti zdaj ni več treh samostojnih sedežev, pri čemer je bil tisti na sredini malce ožji, ampak klop, ki se deli v razmerju 60:40. Bojda so bile takšne želje kupcev in pri Renaultu so jim zgolj ustregli.
Zadnja klop se tudi vzdolžno nastavlja, naslon pač ne, po potrebi pa se sedeži s pritiskom na gumbe v prtljažniku ali ukaze na osrednjem zaslonu elegantno zložijo oziroma popadajo v dno - enako velja za šesti in sedmi sedež v večjem bratu. Uporabnik tako z eno potezo pride do večjega prostora v prtljažniku.
Na zadnji klopi je v scenicu za kolena in glave (klub znižani strešni liniji) odraslih potnikov dovolj prostora, da sedijo udobno - če je klop seveda v skrajni legi, voznik pa je povprečno visok. Pomik klopi naprej zaradi zajetnih sprednjih sedežev že povzroča težave. Veliko bolje se bodo zadaj počutili otroci, tudi zaradi mizice na hrbtiščih prednjih sedežev, kjer se na svojem mestu zlahka obdrži tablica ali kak drug predmet.
V grand scenicu je počutje v drugi vrsti boljše, sedeža v tretji vrsti pa sta namenjeni otrokom.
S prevozom prtljage ne bo težav, prtljažnik je namreč konkreten in ponuja ravno dno. V manjšega scenica gre 572 litrov, kar je največ v razredu, v sedemsedežnega grand scenica z zloženimi sedeži pa 596 litrov - oziroma 765 litrov, kadar gre za različico s petimi sedeži. Ti se zlagajo brez kakega posebnega napora, nakladalni rob prtljažnika pa ni pretirano visoko.
Pri Renaultu so krepko pljunili v roke na področju varnosti, tako ima scenic vrsto najnovejših asistenčnih pripomočkov, na preizkusu EuroNCAP pa je prejel pet zvezdic. Najvišje ocene je prejel tudi zaradi standardnega sistema zaviranja v sili, ki prepoznava pešce.
Ponudbo v prid varnosti dopolnjujejo še sistem samodejnega zaviranja v primeru nevarnosti trka, opozorilniki na vozila v mrtvem kotu, varnostne razdalje, pred nenamerno menjavo voznega pasu in na utrujenost voznika, pametni tempomat ter samodejno uravnavanje dolgega snopa žarometov.
Še najmanj neznank je bilo ob našem prvem srečanju pri motorni paleti. V ponudbi bo sedem kombinacij: dve 1,2-litrski turbobencinski (TCe 115 in TCe 130) in pet 1,5- oziroma 1,6-litrskih turbodizlov (dCi 95, dCi 110, dCi 130 in dCi 160, pri čemer bo dCi 110 na voljo tudi s 7-stopenjskim dvosklopčnim EDC menjalnikom; dCi 160 ima 6-stopenjski EDC menjalnik, druge pa 6-stopenjski ročni). Motorje odlikujeta dobra krivulja navora in ugodna poraba, najbolj pogosta izbira pri nas bo dCi 130.
Prve kilometre smo nabirali z močnejšim bencincem v scenicu in že skorajda elitnim 160 dCi v grand scenicu. Avto se zelo dobro pelje, blaži dobro in ravno prav čvrsto, da je vožnja udobna, obenem pa z zmernim nagibanjem karoserije ne krati veselja do hitrejše vožnje. Občutek je dober tudi zaradi konkretno širše prednje in zadnje osi, nova pa sta tudi zadnja blažilnika.
Uvodni kilometri na delno solidnih in delno utrujenih francoskih cestah so povedali, da se bo scenic kljub 20-palčnim kolesom dovolj udobno peljal tudi po slovenskih cestah. Štirikolesnega volana 4control za zdaj ne bo v ponudbi, predvsem zaradi visoke cene in večje teže, konec koncev pa scenic ostaja družinsko vozilo.
Novi Renault scenic je uspešno prestal transformacijo, v katerega so ga prisilile razmere na evropskem trgu in vse večja priljubljenost križancev. Pionir kompaktnih enoprostorcev, za katerega se je zaradi situacije zdelo, da je gotovo odpisan, se na ceste vrača v velikem slogu. Slovenske družine bo krajši scenic nagovarjal že decembra s ceno od 16 tisoč evrov naprej, podaljšani grand scenic pa k nam pride januarja.
Foto: Matej Kačič, Renault