Uvod v novo dobo avtomobilizma so bili majhni in dragi električni avtomobili s kratkim dosegom med polnjenji baterije. Zdaj pa vanjo vstopamo zares: z novimi modeli, ki se s cenami približujejo bencinsko in dizelsko gnanim, omogočajo doseg prek 200 kilometrov med polnjenji, podpirajo pa jih tudi vse boljša infrastruktura polnilnic in radodarne subvencije pri nakupu – slovenski Eko sklad denimo vsakemu kupcu podari 7.500 evrov.
Statistika zavaja, na slovenske ceste prihaja invazija električnih avtov.
Spomin na skromne začetke
Zanosa, s katerim je japonsko-francoski trojček leta 2010 predstavil tri tehnično enake električne avtomobile mitsubishi i-MIEV, citroen C-zero in peugeot ion, je bilo hitro konec. Skromna prodaja dragih avtomobilčkov v velikosti twinga ali fiata pande, je dala jasno sporočilo, da kupci za tak avto ne sprejmejo cene 35 tisočakov. Cene niso sprejeli niti ob poznejših subvencijah in še vedno skromnem realnem dosegu okoli sto kilometrov med polnjenji. Za podobno velik bencinski avto bi odšteli tudi do petkrat manj denarja. Francoska predstavnika trojčka sta leto pozneje znižala cene za šest tisočakov, zadnji primerki pa so šli med kupce za polovico prvotne cene na ceniku.
Renault na čelu evropske karavane
Nato se je pojavil Renault z visokoletečimi načrti o prodaji pol milijona električnih avtomobilov do leta 2015, skupaj z znamko Nissan. Cilj je bil nedosegljiv, vseeno pa je Renault junija lani dosegel pomemben mejnik – do tega datuma je izdelal četrt milijona električnih avtomobilov znamk zveze Renault in Nissan (levji delež si je odrezal nissan leaf s 185 tisoč avtomobili). Renault je nekaj let mencal s prihodom na trge, na našega je denimo zamujal skoraj tri leta. Razlog so bile skromne subvencije in slaba polnilna infrastruktura. Na koncu pa je izpolnil obljube o dostopnosti nove tehnologije.
Lani je Renault pri nas ponudil električni model zoe velikosti in ceno clia z dizelskim motorjem in bogato opremo. Kupci so morali odšteti najmanj 15.500 evrov (ob letošnjih subvencijah le 13 tisoč evrov) in pogoltniti še grenak dodatek – najem baterij v vrednosti vsaj 79 evrov na mesec, s čimer je Renault znižal nakupno ceno, a jim prodal avto brez baterij, najem pa upravičil s pojasnilom, da je znesek mogoče prihraniti pri strošku energenta – električni avto je pri današnjih cenah elektrike do osemkrat cenejši od bencinskega, če ga redno polnite, seveda.
Vseeno, led je bil prebit. Renault je lani v Evropi prodal 23 tisoč električnih avtov in si s to številko zagotovil vodilni, 25-odstotni delež. Kar 80 odstotkov prodaje električnih renaultov je pomenil zgoraj omenjeni zoe, ki, mimogrede, sveti s prednjimi žarometi ljubljanske Helle Saturnus. Prodaja električnih avtov v Evropi je lani zrasla za 48 odstotkov, na 98 tisoč. Naj omenimo, da na pogled velika številka še vedno pomeni manj kot odstotek prodaje vseh novih avtomobilov Evropi. V svetu, kjer je lani kupce našlo okoli pol milijona električnih avtomobilov in priključnih hibridov s podaljševalnikom dosega (bencinskim motorjem), pa je njihov delež v skupni prodaji še manjši.
V svetovnem merilu prednjači Tesla Motors
Sočasno je zrasel Tesla – ameriški start-up, ki s svetlobno hitrostjo prodira na svetovne trge. Lani je Tesla Motors izdelal prek 50 tisoč avtomobilov, več kot katerikoli drugi proizvajalec, predvsem paradne limuzine model S s ceno od 70 do 100 tisoč evrov ter dosegom med 300 in 500 kilometri med polnjenji, v nekaterih evropskih državah (Norveška, ki kupcem daje subvencijo v višini 25 odstotkov cene avtomobila) denimo celo zasedel prvo mesto v prodaji v posameznih mesecih in se obenem kupcem približal z mrežo brezplačnih polnilnic v ZDA in tudi v Evropi.
V Sloveniji ima Tesla sklop polnilnic v Ljubljani in na Kozini. S predstavitvijo novega modela 3 s ceno 35 tisoč dolarjev pa je Tesla Motors povzročil pravo evforijo, saj je v nekaj mesecih zbral že prek pol milijona naročil za avto, ki ga kupci sploh še niso vozili.
Glavni preboj prinašajo zmogljivejše baterije
Poleg Renaulta in Tesle Motors sta se v razredu električnih avtomobilov uveljavila tudi Nissan, z modelom leaf je lani zasedel drugo mesto v prodaji v svetu, zanj je našel 40 tisoč kupcev, in BMW s podznamko BMW i in modeloma i3 in i8. Vse bolj pa prodira volkswagen z električnima e-up! in e-golf ter vrsto priključnih hibridov, ki so na naš trg pričeli voziti lansko pomlad.
Volkswagnova zgolj električna predstavnika se borita v dveh cenovnih razredih. E-up! s 60 kilovatnim elektro motorjem se postavlja ob bok renaultu zoe. S ceno 17.676 evrov je z upoštevano subvencijo na videz dražji od francoskega tekmeca (zoe stane od 13 tisočakov). Upoštevaje baterijo, ki jo je potrebno pri francozu najeti ali kupiti (dobrih devet tisoč evrov), pa je ponudba nemca ugodnejša. E-golf z odšteto subvencijo stane okoli 30 tisoč evrov, podobno kot manjši, a zmogljivejši BMW i3.
Električni Volkswagni bodo od letošnje jeseni bolj opaženi kot doslej, Ljubljanski javni holding jih je pred kratkim naročil 20.
Odločilno za vse nove modele pa je, da poleg znižanih cen v primerjavi s starejšimi tekmeci kupcem prinašajo manj tako imenovanega range anxiety oziroma strahu pred popolnim izpraznjenem baterije. Nissan je denimo pri zadnji prenovi leafa doseg s polno baterijo z zmogljivostjo 30 kilovatnih ur povečal s slabih 200 na 250 kilometrov, BMW i3 je od julija na voljo z zmogljivejšo baterijo, ki v teoriji omogoča doseg 300 kilometrov med polnjenji (prej le 190), renault zoe je doseg baterije povečal z 210 na 240 kilometrov.
Tesla Motors pa že nekaj let kraljuje z rekordnim dosegom modela S85D, ki med polnjenji prevozi 500 kilometrov. V pripravi je že model S 100D z dosegom prek 600 kilometrov. Prihodnje leto se na evropski trg vrača opel ampera, tokrat se bo imenovala e-ampera, za ceno dobrih 30 tisoč evrov bo ponudila doseg 320 kilometrov med polnjenji.
Polnilnice so nujnost, visoke subvencije pomagajo
Če se vrnemo v Slovenijo, sta pomemben mejnik prinesli vsaj še dve dejstvi. Subvencije Eko sklada so se letos zvišale s pet na 7.500 evrov za povsem električne avtomobile, infrastruktura pa je bogatejša za 26 (sicer plačljivih) hitrih polnilnih postaj, kjer lahko baterijo svojega električnega avtomobila napolnite v manj kot eni uri. Ob tem so polnilnice zrasle v Ljubljani in drugih mestih v Sloveniji, BMW in Hidria pa sta zgradila infrastrukturo polnilnic ob zeleni keltiki.
Polnilnice z močjo 22 kilovatov so razporejene na območju zelene keltike, ceste med Bovcem, Kobaridom, Tolminom, Spodjo Idrijo in Idrijo ter v Ajdovščini in Medvodah. Učinki so že vidni, lani se je prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji podvojila (s 101 na 245), letos pa je vloge za subvencije Eko sklada za električne avtomobile oddalo že 138 kupcev, pa naših ocenah jih bo do konca leta okoli 250.
Bo konkurenčnost odvisna od baterij?
In kdaj bodo električni avtomobili povsem sprejemljivi, kdaj jih bodo kupci resno jemali kot alternativo bencinskim in dizelskim? »Doseg 500 kilometrov med polnjenji baterije je najbrž razumna številka, ki bi električnim avtomobilom zagotovila konkurenčnost klasičnim, bencinskim in dizelskim motorjem,« pravi predsednik uprave Daimlerja Dieter Zetsche. Dodal je, da gre za postopno uvajanje nove tehnologije na trg, ključna za preboj pa bo pocenitev baterij. »Cena kilovatne ure baterije je danes okoli 155 evrov, pri sto do 119 evrih na kilovatno uro (baterije imajo običajno zmogljivost med 20 in 30 kilovatnimi urami, tesla model S celo 85) pa bo njihova cena omogočila konkurenčno ponudbo.«
Po obljubah General Motorsa bo novi chevrolet bolt – v Evropi mu bo ime opel e-ampera – najcenejši električni avto, merjeno po ceni in številu kilovatnih ur baterije ter dosegu med polnjenji. Bolt oziroma e-ampera bo stal dobrih 30 tisoč evrov, doseg med polnjenji baterije pa bo 322 kilometrov.
