Dizelski motorji v Evropi, po zaslugi luknje v zakonodaji, lahko izpuščajo presežne izpuste dušikovega oksida in uporabljajo programsko opremo, ki je Volkswagen v ZDA stala ugled in 18 milijard evrov kazni ter odškodnin.
Volkswagnova afera, v kateri je pri dizelskih motorjih uporabil nedovoljeno programsko opremo, ki je poskrbela, da so njihovi dizelski motorji le na uradnih meritvah izpuščali manjše količine dušikovega oksida kot v prometu, odmeva še danes. Hkrati pa je razkrila, da so podobne prijeme uporabljali tudi drugi proizvajalci avtomobilov, a z dovoljenjem evropske zakonodaje. To jim je dopuščala luknja v evropski zakonodaji, ki pravi, da lahko v določenih primerih izključijo naprave za čiščenje izpušnih plinov zaradi varnosti in večje trpežnosti motorjev, je poročal Autonews.
Tudi za 13-krat preseženi izpusti dušikovega oksida
Posledica te luknje so presežni izpusti dušikovega oksida, izmerjeni na neodvisnih meritvah. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je pred kratkim izvedlo preizkus 53 dizelskih avtomobilov in ugotovilo velika odstopanja. Denimo dizelski motor v BMW serije 2 je v laboratorijih izmerjene vrednosti izpusta dušikovega oksida presegel za petkrat, 1,5-litrski turbodizel v dacii sandero pa kar za 13-krat.
Goljufija oziroma izogibanje ...
Kdo je kriv za to luknjo, je za Autonews neuradno komentiral specialist za preizkušanje motorjev, meritve in razvoj. Po njegovih besedah so za zakonske luknje krivi tako avtomobilski proizvajalci kot politika, ki je pisala zakon, oboji so natančno vedeli, za kaj gre. Pred devetimi leti je bil v Bruslju sprejet zakon o homologaciji osebnih motornih vozil, ki je prepovedoval uporabo posebne programske opreme, ki bi kakorkoli zmanjšala učinkovitost delovanja naprav za merjenje izpustov.
... pod pretvezo varnosti
Obenem pa so dodali dopolnilo zakona, ki omogoča uporabo programske opreme v razmerah, ko bi lahko pripomogla k varnosti avtomobila in trpežnosti motorja, kljub temu da hkrati zmanjša ali povsem ustavi delovanje naprav za čiščenje izpušnih plinov. To dopolnilo je proizvajalcem ponudilo možnost uporabe programske opreme v skoraj vsaki situaciji, kot izgovor pa so najpogosteje uporabili varnost. Renault, Suzuki in Hyundai so denimo opremo uporabili pri višjih temperaturah, s tem pa so zaščitili motor pred okvaro, poroča poslovni spletni portal.
Strožji zakoni, skoraj nobenega učinka
Posledica je močno povečan razpon med laboratorijskimi in v prometu izmerjenimi izpusti toplogrednih plinov, predvsem pri dizelskih motorjih spornega dušikovega oksida. Čeprav okoljski predpisi Euro6 danes dovoljujejo precej manjše izpuste dušikovega oksida kot pred leti, se količina izpustov v prometu ni občutneje zmanjšala, povečalo se je le razhajanje med uradnimi in realnimi izpusti. Po zapisu Autonewsa so najsodobnejši dizelski motorji evropskih proizvajalcev laboratorijske vrednosti v prometu presegli za sedemkrat, leta 2005 pa le za trikrat. To ne velja le za Volkswagen, ampak še za številne druge proizvajalce, je dokazal preizkus mednarodnega odbora za čist promet (ICCT). Po njihovih podatkih je le en dizelski motor po meritvah WLTC, ki ponazarjajo izpuste v realnem prometu, ustrezal laboratorijskim vrednostim. Najslabši pa so jih presegli tudi za 24- oziroma 25-krat.
Drage in poceni naprave za čiščenje
Vicente Franco, višji raziskovalec pri ICCT, je rezultate pojasnil z uporabo različnih naprav za čiščenje izpušnih plinov pri dizelskih motorjih. Naprave, ki za ta namen uporabljajo sečnino (adblue), so drage in zahtevne za vgradnjo, saj zahtevajo dodatno posodo za tekočino adblue, so pa ob tem bolj učinkovite. Naprave LNT pa so cenejše in manj učinkovite, ob tem povečajo porabo goriva.
