Nemški avtomobilsko-premijski trikotnik ni ljubezenski. Je kvečjemu zelo čuječ, previden, pozoren, tudi ljubosumen. Močna čustva. Ampak drugače ne gre. Ta hip mu utrip odmerja sedmica, največji, najprestižnejši in verjetno tudi najdražji avto v portfelju münchenske avtomobilske hiše. Šesta generacija je zelo želen avto tistih, ki si ga ne morejo privoščiti. Še posebej v podaljšani, torej L izvedbi. Brušen dragulj v premijski kroni - če malce pretiravam.
test: BMW 730d za 165 tisočakov
Lepa bela oziroma mineral white barva zunanjosti je ceno povišala za 1.315 evrov. Ekskluzivno usnjeno oblazinjenje nappa v zamolkli bordo barvi z nekaj dodatki, ki zbuja občutek, da je svet lepši kot je, ti vzame dodatnih 1.782 evrov. Mehko zapiranje vrat - ali ne bi bilo logično, da bi bilo to serijsko? - je na voljo za ne tako visokih 813 evrov. M sport paket stane zelo konkretnih 6.172 evrov, 20-palčna dvobarvna lita platišča double-spoke so na voljo za 1.555 evrov. Dovolj? Ne, gremo še malo po seznamu.
Panoramska steklena streha sky lounge - nekaj, kar bodo cenili predvsem romantično razpoloženi - stane 2.511 evrov, v usnje oblečena armatura pa 1.743 evrov. Harman Kardonov sourround sound sistem te olajša za 1.435 evrov, sistem brezžičnega polnjenja telefona pa za vsega 132 evrov. BMW night vision, ki ponoči prepoznava ljudi na cesti, ceno poviša za 2.631 evrov in je - zlahka dokažem - vreden vsakega centa.
Najdražja postavka na seznamu dodatne opreme pa je t.i. ekskluzivni salon. Ta še poveča občutek zastrtega bogataškega prestiža, a je reč dražja od žafrana - 14.889 evrov! Ko si dokupiš še televizijo (1.495 evrov), sedeš na zadnji desni sedež, potisneš sovoznikov sedež daleč naprej, stegneš noge in se tako rekoč zlekneš, zamrmraš vozniku, kam naj te odpelje, ti mora biti jasno, zakaj je sedmica v L izvedbi tako želen avtomobil.
In sedaj še o onem prej zapisanem- ali vse to potrebuješ? Seveda ne, kajti tudi Naomi Campbell ni v vsaki postelji, pa je življenje prav tako znosno.
Ampak oprema naredi avtomobil in z vsemi dodatki je sedmica novih časov prestižno-udobnostno-tehnološki dosežek, ki je v marsikaterem pogledu letvico postavila zelo visoko. Je pa seveda tako, da avtomobilski premijski svet diha drugače in da sedmica gotovo na namenjena onim, ki imaj(m)o vsaj nekaj težav s plačevanjem položnic. Me pa vedno zanima, kako se počuti in predvsem kaj počne človek, ki zlahka odštete toliko denarja za pločevino - četudi je BMW 740Ld!
Čeprav dolg ali za slovenske (evropske) razmere zelo dolg, je v vozniškem smislu igračkasto lahkoten. Naphan s številnimi asistenčnimi sistemi in poln senzorjev je tudi parkirno zelo ali celo presenetljivo obvladljiv in ga zmoreš, tega premijskega orjaka, z nekaj vaje stisniti v še tako skromno odmerjen prostor. Je pa res, da so nekatere slovenske parkirne hiše mačehovske in je parkiranje, še bolj pa uvoz in posledično izvoz, svojevrsten izziv.
BMW 740Ld je štirisedežnik. Če bi se hotel peljati še peti, se težko stisne zadaj, a to bi bilo neudobno, morda celo nespodobno. Zajeten sredinski del, v drobovju katerega je marsikaj, recimo tudi tablica, s katero ukazuješ obema osempalčnima zaslonoma na hrbtni strani prednjih sedežev, loči oba zadnja sedeža. Ko sedež na desnega in si privoščiš vse, kar ponuja (in že prej zapisano), ti mora biti jasno - sedmica v tej izvedbi je avto za tiste, ki jih vozijo. Absurd?
Morda, še posebej zaradi tega, ker se BMW še vedno profilira kot hiša, ki izdeluje avtomobile za voznike. Toda pri podaljšani sedmici je filozofija drugačna, zelo drugačna. Avto ponuja skoraj nesramno udobje (manjka samo že džakuzi, sem slišal!), hkrati pa je potujoča pisarna, ki seveda ponuja povezljivost s svetom in še vse drugo, kar spada zraven. In če ti je tam zadaj kljub vsemu dolgčas, pa bi rad zvedel, kaj sedmica še ponuja, se lotiš branja navodil za uporabo.
Če si dovolj priročen in sodoben, prebereš skrajšano verzijo v digitalni obliki na barvnem zaslonu, kakopak. Če si staromoden in še bereš knjige, prebereš tisto, kar je zapisano na papirju. Ni tako enostavno, moraš si vzeti nekaj časa, pravzaprav veliko: splošna navodila obsegajo 333 strani manjšega formata! Skušam se spomniti - koliko delov ima Vojna in mir? Ampak roman je eno, knjiga z navodili o uporabi BMW 740Ld pa nekaj povsem drugega. Sicer pa - če te vozijo, naj bere voznik in si tudi kaj zapomni. Medtem se lahko malce zabavaš.
Zabavaš se tudi tako, da lahko radijskemu sprejemniku ali pa telefonu ukazuješ s kretnjami. S temi povečaš ali zmanjšaš glasnost radija. Tudi telefonski klic sprejmeš ali pa zavrneš s kretnjo roke. Čista fantastika! Nekaj vaje je nujne, ker vsaka kretnja ne »prime«, a verjetno tudi v tem primeru vaja naredi mojstra. Tudi ključ je nekaj izjemnega. Sicer velik in težak kot manjši mobilni telefon, je pa na njem zaslon, na katerem preveriš količino goriva, doseg, upravljaš klimatsko napravo (od daleč, jasno) in še marsikaj.
Igrača? Morda, toda tudi smiselno uporabna. Münchenski premijski ladji v tem primeru ukazuje turbodizelski šestvaljnik z gibno prostornino 2993 kubičnih centimetrov. Vrstni agregat sproducira dovolj učinkovitih, nič podhranjenih (kljub teži 1975 kilogramov!) 235 kilovatov/320 konjskih moči pri 4.400 vrtljajih, za povrh je na voljo 680 njutnmetrov navora v območju med 1.750-2.250 vrtljaji v minuti. Končna hitrost je po nemški navadi omejena na 250 km/h, pri stotici si v kratkih 5,3 sekunde. Stalen štirikolesni pogon xDrive je gotovo v korist in to še posebej na mokrem oziroma spolzkem, za 8-stopenjski samodejni menjalnik steptronic pa jih je kar nekaj na tej obli, ki so prepričani, da je najboljši med avtomatiki. Ne bi goreče ugovarjal. In?
Sedmica je seveda kot riba v vodi na avtocestah, na dolgih poteh, kjer si voznik pomaga - saj drugače ne more biti - tudi z vsem tistim, kar prinašajo asistenčni sistemi. Kot je že običaj, so na voljo štirje programi vožnje (sport,comfort, eco pro in adaptive), kar pomeni, da se lahko značaj avta precej spremeni. Če te le zamika, kako gre na zavitem, je hitro jasno: občutna je teža tako prednjega kot zadnjega dela. Ko pretiravaš, zadek za hip zdrsne, a ga vsemogočna elektronika poravna. Pobalinsko driftanje in podobne vaje odpadejo, so nespodobne, še manj pametne. Še o porabi: v povprečju 8,5 litra, kar je ob vsem lep dosežek, a je to vendarle okrogle tri litre več kot piše tovarna! No, upati je, da prihaja čas, ko bodo morali tudi Bavarci priznati, da je vse skupaj skregano z zdravo pametjo.
740Ld xDrive je predvsem dokaz tehnološke in siceršnje sposobnosti tovarne BMW. V podaljšani verziji se morda bolj osredotoča na počutje in občutke tistih, ki niso za volanom, čeprav tudi voznik ni deseti brat. V vsakem primeru pa aktualizira in ostri nikoli končano premijsko dirko v trikotniku München-Stuttgart-Ingolstadt. Pa saj v trikotnikih nikoli ni kakšnega posebna spokoja.
Foto: Jure Makovec
