Niro ponuja navzven podobo mešanca ali crossoverja, ki bi lahko bil tudi SUV oziroma športni terenec. Odločitev za obliko je daleč od naključne, kajti športni tereneci v navezi s crossoverji vsaj na evropskih trgih dosegajo rekorde. Na prvi pogled se zdi kot nekoliko pomanjšani ali stisnjeni sportage, a je narejen povsem na novo, sicer z nekaterimi dovolj prepoznavnimi Kijinimi karoserijskimi potezami, hkrati pa je osnova (platforma) prav tako povsem nova. Omembe vredna sta vsaj dva podatka: v dolžino se niro potegne do 435 centimetrov (kar je 13 centimetrov manj od sportagea), osnova pa je namenjena zgolj avtomobilom na dvokolesni oziroma prednji pogon - kot pri niru.
konjskih moči oziroma 104 kilovate zmore hibridni pogonski sklop kie niro.
3,8
litra je uradna poraba goriva, v praksi smo izmerili dobrih pet litrov.
26
tisoč evrov naj bi niro stal na evropskih trgih, pri nas bo septembra.
Prijetno in športno okolje v kabini
Notranjost z armaturo precej spominja na novega sportagea, kar je kvečjemu pohvalno in tudi pričakovano. Preluknjane stopalke spominjajo na dirkaško okolje (kar je seveda opazno nasprotje), volan je neposreden in z ne prevelikim številom stikal, levi okrogli merilnik pričakovano informativen v smislu porabe elektrike, polnjenja baterije ali načina vožnje (agresivno, ekonomično, normalno), 270-centimetrska medosna razdalja ponuja kar spoštljivo in tudi malce presenetljivo prostornost sedenja zadaj (za kolena, po višini) vsaj za običajno raščene. Prtljažnik je lahko tudi družinski (od 427 do 1.425 litrov!), preglednost nazaj pa seveda daleč od izjemne, kar tudi ne more biti svetovna posebnost.
Da je večina karoserije iz jekla, veliko ali vsaj precej pa je tudi lahkega aluminija in da so varčevali (v pozitivnem smislu, seveda) na vseh koncih in krajih (zato je prednji sedež 1,3 kilograma lažji od običajnega sedeža v kii), pa niro kljub vsemu tehta nič lahkokategorniških 1.425 kilogramov, je seveda pričakovano.
Kombinacija dveh strojev
V pogonskem smislu je hibrid prav tako pričakovana kombinacija, in sicer 1,6-litrskega bencinskega motorja kappa s 77 kilovati oziroma 105 konjskimi močmi ter električnega motorja (vgrajenega v menjalnik), ki ima 32 kilovatov oziroma 44 konjskih moči. Pod črto se tako naberejo sistemski ali končni 104 kilovati oziroma 141 konjskih moči pri 5.700 vrtljajih v minuti, navora pa je za 265 newtonmetrov, ki je na voljo že pri tisoč vrtljajih oziroma tja do 2.400 vrtljajev v minuti.
Tovarniško med 3,8 in 4,4, realno dobrih pet litrov
In kako mu gre od koles, temu hibridu? Ko vprašaš, ali in kako daleč pelje na elektriko, je odgovor bolj ali manj znan: niro hibrid ni narejen tako, da bi bilo mogoče natančno reči, da bo na »čisti« pogon peljal kilometer ali dva. Bistvo je, kar tudi ni nič novega, v manjših povprečnih porabah in posledično v manjšem izpustu predvsem ogljikovega dioksida in drugih škodljivih plinov. Pri tem ne smeš prezreti zanimive podrobnosti - povprečna poraba in izpust sta odvisna tudi od velikosti koles. Tako pravi tovarna: ko ima niro 16-palčna platišča (dimenzije gum 205/60), je povprečna poraba 3,8 litra goriva, izpust ogljikovega dioksida pa 88 gramov na kilometer. Ko so platišča večja za dva palca (in gume 225/45), je povprečna poraba 4,4 litra, v zrak gre na sto kilometrov dolgi poti 101 gram spornega ogljikovega dioksida. V praksi? Pod pet litrov nismo prišli.
Živahen pogon, lahka baterija
Seveda je nujno zapisati še kakšno številko. Največja hitrost je po tovarniških podatkih 162 kilometrov na uro, do stotice se pripelješ v 11,5 sekunde. Vozna programa sta dva - efficient eco in dynamic sport -, a vsaj zadnji ne omogoča kakšne izjemne razlike. Ampak to bi moralo biti pričakovano, kajti filozofija hibrida je precej drugačna od običajne avtomobilske. Elektriko zagotavlja litij-ionska polimerna baterija, ki k skupni teži prinese 33 kilogramov in je nameščena pod zadnjimi sedeži, prednja prema je tipa macpherson, zadaj večvodilna, serijsko je avto opremljen s sedmimi zračnimi varnostnimi blazinami in, kakopak, s številnimi elektronskimi asistenčnimi sistemi.
Čeprav ambiciozni, pri Kii niso nič rekli, kolikšno prodajo tega hibridnega crossoverja pričakujejo. Tudi s ceno za slovenski trg ni še nič, bo pa septembra, ko ga začnejo ponujati. Za zdaj le cena, objavljena v nemških medijih. Ti predvidevajo, da bo niro stal okoli 26 tisoč evrov.
Več na [avto.finance.si
instext(Visoki] cilji korejske Kie
- Niro naj bi Kii, ki je pod lastniškim pokrivalom večjega in prav tako južnokorejskega Hyundaia, pomagal uresničiti dva cilja, ožjega in širšega: do leta 2025 zmanjšati povprečno porabo za približno 25 odstotkov glede na zdajšnjo raven, hkrati pa si na evropskem trgu do omenjenega leta odrezati ustrezen delež v skupni prodaji hibridov, ki naj bi dosegla številko 700 tisoč v letu dni. Seveda pa ti načrti niso kar nekakšna projekcija, ampak temeljijo na tistem, kar Kia zadnja leta dosega na stari celini. Kia ima evropski sedež v nemškem Frankfurtu, letno iz tovarne pripelje okoli tri milijone vozil, ki nastajajo v desetih tovarnah v petih državah (tudi v slovaški Žilini). Tovarna, ki se šteje za najstarejšo, zaposluje 55 tisoč ljudi, letni prihodki pa segajo do 40 milijard evrov. V prihodnjih petih letih naj bi tovarna svojo »zeleno linijo« z zdajšnjih treh - električni soul, hibridni niro in optima hibrid - razširila na skupaj 11 modelov.;"><b>Visoki" href="https://avto.finance.si<p><p><p>instext(
