Uradna poraba goriva je že dolgo sporna - bela laž avtoindustrije. Po dolgoletnih pritiskih okoljevarstvenih organizacij se je francoski PSA odločil za odkritost in s pepelom posul tudi sebe - razhajanja med laboratorijsko in realno porabo so tudi več kot 40-odstotna.
Francoski PSA Group (Peugeot in Citroën) je z novim šefom Carlosom Tavaresom na čelu v času afere Volkswagen izkoristil zamero javnosti do presežnih izpustov in že spomladi predstavil podatke o porabi goriva, izmerjene v resničnem prometu, in ne za štirimi stenami laboratorija. Pred nekaj dnevi je te podatke dopolnil z meritvami 30 najbolje prodajanih modelov znamk Peugeot, Citroën in DS, se s tem posul s pepelom in s prstom pokazal tudi na druge proizvajalce, ki prav tako v katalogih, oglasih in še kje vabijo s sanjsko nizkimi, v praksi pa nedosegljivimi obljubami o porabi goriva.
Niso se naredili francoze, igro so odigrali odprto
Francozi se v tem primeru niso naredili francoze, igro so odigrali transparentno. Ob pomoči okoljevarstvenih organizacij, predvsem tistih, ki so uradnemu ciklu meritev dolga leta nasprotovale, so sestavili realen cikel meritve v prometu, ki zajema 25 kilometrov po mestu, 39 po podeželju in 31 kilometrov po avtocesti v realnih, prometnih razmerah. Pod meritve se je podpisala tudi neodvisna organizacija za skladnost postopkov Bureau Veritas. Avtomobile so naložili s potniki in prtljago, prižgali klimatsko napravo in jih zapodili na pot realnih vrednosti porabe, po kateri vsak dan znova vozimo tudi vozniki. Novi cikel meritev so povzeli po ciklu RDE (real driving emmissions) in samozavestno, tudi zaradi sodobnosti svojih strojev in še vedno ugodnih številk porabe, objavili rezultate. V avtomobile pa so vgradili prenosno merilno napravo PEMS.
Mali 208 1,2 litra več, 3008 celo 2,7 litra več
Eden najvarčnejših malčkov na trgu, peugeot 208 blueHDi 100, ki po uradnih meritvah spije le 3,5 litra, je po novem preizkusu porabil 4,7 litra plinskega olja na sto kilometrov oziroma 1,2 litra več. Pri znamki Peugeot je bilo največje odstopanje pri turbobencinskem modelu 3008 1.2 THP 130, ki po uradnih meritvah v laboratoriju spije le 4,9 litra bencina na sto kilometrov, po novem ciklu, izvedenem v prometu, pa 7,6 litra. Pri avtomobilih znamk Citroën in DS so odstopanja podobna. V oči bode še eden najbolje prodajanih citroënov pri nas, model C4 picasso blueHDI 120. Velikan uradno spije le 3,9 litra, meritev v prometu pa je pokazala na 6,5-litrsko žejo, 2,6 litra oziroma 60 odstotkov več torej. PSA bo sicer še vedno uporabljal tudi uradne meritve porabe, saj na njih temelji obdavčitev v posameznih državah EU in so primerljive z drugimi proizvajalci.
Kakšni so triki avtomobilistov?
V organizaciji Transport & Environment menijo, da si proizvajalci do nižjih vrednosti pomagajo različno. Med meritvami v laboratorijih, kjer so razmere že v osnovi prijaznejše kot v prometu, naj bi za dodatna znižanja lepili trakove čez odprtine okoli vrat in zračnikov; čezmerno napolnili pnevmatike ter tako dosegli manjše kotalno trenje in manjšo porabo. Ob tem naj bi proizvajalci le za potrebe meritev dodatno zmanjšali težo avtomobila, preizkuse opravljali v ekstremnih temperaturnih razmerah in na zelo gladkih testnih podlagah. S temi ukrepi naj bi dodatno zmanjšali tovarniško izmerjeno porabo in izpuste ogljikovega dioksida. Avtomobilski proizvajalci poročila niso komentirali.
Laži avtoindustrije imajo dolgo brado
Da avtoindustrija svoje kupce vse bolj zavaja s prirejenimi meritvami porabe goriva, ki jih izvajajo v povsem neživljenjskih razmerah za štirimi stenami laboratorijev, posledica pa so številke, ki nimajo nič skupnega z realnostjo v prometu, kupcem avtov torej obljublja nemogoče, okoljevarstveniki opozarjajo že dolga leta. Avtomobilski proizvajalci pri teh podatkih sicer ne grešijo, saj se držijo uradnega evropskega cikla meritev, ta pa je zastarel in ne omogoča realnih podatkov. Pa je to sprejemljivo, ker kupci načeloma vedo, da gre za najnižje možne številke, v realnosti pa jim je treba pribiti 20, 30, celo 50 odstotkov, da prideš do uporabnega podatka?
Zgodovina laži in ...
Če pogledamo desetletje ali dve v preteklost, so bila razhajanja v porabah resnično manjša, nekje od 10- do 20-odstotna. Najbolje prodajan avto v Sloveniji renault clio z 1,4-litrskim motorjem energy s 59 kilovati je pred desetletjem po obljubah tovarne porabil šest, na cesti pa sedem litrov. Zdaj tovarna pri cliu s sodobnim trivaljnikom obljublja korenito zmanjšanje žeje na le 4,3 litra, dejansko pa jih clio pokuri dobrih šest, so pokazale naše meritve. Je sodobnost le krinka za doseganje nižjih teoretičnih vrednosti? Tehničnega napredka sicer ne gre zanikati, a hkrati je majhna laž postala velika. Nejeverni kupec novega clia, še posebej, če ga je zamenjal za starega, pa se bo brez dvoma počutil opeharjenega, ko bo ob enakem vozniškem slogu pokuril le osem decilitrov manj kot prej, čeprav je pričakoval skoraj dvolitrski prihranek. To bi spremenil cikel WLTP, ki ga podpira PSA in prikazuje porabo v realnem prometu.
... grožnja industriji
Obenem pa bi premaknil še nekaj. Če bi dvignil uradne porabe, denimo za 20 odstotkov, bi vsi proizvajalci padli iz okvirov povprečnega izpusta ogljikovega dioksida, ki ga je evropska komisija v letu 2015 zabetonirala pri 130 gramih, v letu 2021 pa pri 95. Še večja odstopanja od laboratorijskih in realnih meritev bi pokazal preizkus priključnih hibridov, s katerimi proizvajalci zmanjšujejo povprečne izpuste znamke. Tem evropski uradniki zaradi motivacije celo odpišejo del izpustov. V prometu pa to seveda ne bi bilo mogoče.
