Luksuzni avtomobili se spet prodajajo bolje kot v zadnjih letih, potrjujejo predstavniki Mercedes-Benza, Porscheja, BMW in Audija. Z rastjo prodaje avtov s ceno prek sto tisoč evrov pa raste tudi število registracij v tujini, s katerimi se slovenski kupci izognejo visoki obdavčitvi; davek na motorna vozila (DMV), ki ga je treba plačati v Sloveniji, ob 22-odstotnem DDV namreč lahko seže do 47-odstotkov osnovne cene.
Po sanjskem letu 2008 od lani vnovična rast
Leto 2008 je bilo nepozabno, v Sloveniji je bilo po naših ocenah, ki temeljijo na statistiki registracij novih vozil, prodanih prek 200 avtomobilov v vrednosti vsaj sto tisoč evrov. Nato je prišla kriza, leta 2012 pa še dodaten davek, in sicer na motorna vozila (DMV), ki je avtomobile z večjimi izpusti kaznoval z do 31-odstotno stopnjo (danes 28-odstotno, saj večina motorjev ustreza najstrožjim okoljskim standardom Euro6), vezano na izpuste, in še do 16-odstotno stopnjo, vezano na prostornino motorjev. Pri avtomobilu z nabavno vrednostjo sto tisočakov je kupec tako plačal 47 tisoč evrov DMV in še 32 tisoč evrov DDV oziroma skupaj 179 tisočakov. Visoka obdavčitev je tako dodatno odganjala kupce, katerih vrste je že tako razredčila gospodarska kriza, tisti, ki so si avto lahko privoščili, pa so se radi odločili za »davčno optimizacijo«, ki jo omogoča najem ali nakup avtomobila v drugi državi EU. Najpogosteje v Nemčiji, ki predpisuje le 19-odstotno plačilo DDV, prihranek pri opisanem primeru je tako natanko 60 tisoč evrov.
Luksuzni davek je povečal Fursove prihodke
Ministrstvo za finance je izkupiček od DMV od leta 2012 sicer povečevalo, leta 2013 in 2014 je zbralo 3,5 oziroma 3,7 milijona evrov, lani že 6,1 milijona evrov, a je obenem izgubilo milijone evrov davka na motorna vozila in tudi DMV, saj so kupci pogosto uporabili recept davčne optimizacije.
Po besedah Zdravka Poljaševiča iz Kreativnih najemov, ki pri nas prodaja različne avtomobile luksuznih znamk, slovenski kupci vselej iščejo in tudi najdejo cenejše možnosti nakupa, kar jih vodi do registracije sicer v Sloveniji kupljenega avtomobila v tujini. S tem se kupec izogne visokim slovenskim davkom, v Nemčiji denimo plača le 19-odstotni DDV, DMV ali podobnega davka Nemčija ne pozna.
Največkrat se odločijo za najem prek lizinške hiše v Nemčiji kot alternativo lastništvu vozila v Sloveniji. Poljaševič je prepričan, da finančna uprava (Furs) zaradi visoke obdavčitve po nepotrebnem izgublja denar, saj poleg DMV pri omenjenih avtih izgubi tudi 22-odstotni DDV. V Kreativnih najemih sicer opažajo rast prodaje luksuznih vozil, do lani so prodali od enega do treh vozil z vrednostjo nad sto tisoč evrov na leto. V letu 2015 se je povpraševanje po omenjenih vozilih povečalo in se še krepi.
Kupci izbirajo manjše, davčno manj obremenjene motorje
Visok davek, vezan na izpuste in prostornino motorja (do 2.500 kubičnih centimetrov je stopnja nična, nad štiri tisoč pa 16-odstotna), je po besedah direktorja slovenskega Audija Francija Bolte spremenil tudi navade kupcev in proizvajalcev. »Danes kupci tudi pri luksuznih avtih pogosteje posegajo po manjših motorjih, še leta 2008 je bilo v Sloveniji registriranih 2.200 novih avtomobilov s prostornino prek 2.500 kubičnih centimetrov, lani le 868. Res pa je, da je razlika velika tudi zaradi večjega uvoza mimo uradne mreže prodajalcev in davčnih utaj, pri katerih so se trgovci prek slamnatih družb izognili plačilu davka,« pravi Bolta. Najbolj razvpit primer je Avto moto Černe. Ta je, kot smo že pisali na avtoportalu Financ (Černe naj bi utajeval davke in oddajal najete avte), avtomobile prodajal lizinškim podjetjem, jih nato najel in oddal naprej.
Polovica dragih mercedesov dobi tuje tablice
Mercedes-Benz je lani slovenskim kupcem prodal 20 avtomobilov s povprečno ceno med sto in 300 tisoč evri (gre za 12 modelov razreda S, sedem S coupejev, en AMG GT in še nekatere druge), od tega je po besedah direktorja slovenskega Mercedesa Andreja Berganta okoli polovica teh vozil, sploh najdražji z nabavno ceno okoli 150 tisoč evrov, dobila tuje tablice. Torej so kupci davek plačali v drugih državah EU, s čimer se je po naših ocenah Furs obrisal pod nosom za okoli milijon evrov davkov. V Autocommerceu so sicer zadovoljni s prodajo najdražjih modelov, v primerjavi z letom 2014 je ta zrasla za 86 odstotkov. »V precejšnji meri je rast posledica prihoda novih in atraktivnih modelov. Pri najdražjih je prodaja navadno visoka v prvem letu po predstavitvi, potem pa hitro upade,« je komentiral Bergant.
Porscheji v nižje cenovne razrede
Prebujanje prodaje dragih avtomobilov v Sloveniji opaža tudi vodja prodaje Porscheja Vasja Potočnik. Letos si je že pet kupcev omislilo dražje različice športnika 911 (različice turbo in turbo S) s ceno okoli 200 tisoč evrov, toliko kot v letih 2014 in 2015 skupaj. Glede davčne optimizacije pravi, da se kupci pogosto ozirajo po možnostih registracije v tujini. Vendar Potočnik v nasprotju z drugimi našimi sogovorniki pravi, da zaradi pravnih, stroškovnih in drugih razlogov navadno ostane le pri razmišljanju. Kot pravi, kupci tudi polagoma spoznavajo, da porsche ne stane nujno najmanj sto tisoč evrov. Tudi zaradi skromnih izpustov so novi modeli davčno manj obremenjeni in zato dostopnejši. »Novi macan in 718 boxster in cayman imajo le dvolitrski motor, skromno obdavčitev z DMV in zato ceno le okoli 60 tisoč evrov,« poudarja Potočnik.
Davčni prihranek pri audiju RS6 - 45 tisoč evrov
Tudi pri Audiju od lani opažajo rast prodaje luksuznih avtov, kar je posledica boljšega splošnega gospodarskega položaja, zato si kupci upajo v takšne investicije, pravi Franci Bolta. Letos vsak četrti v Sloveniji prodani audi stane vsaj 60 tisoč evrov. V slabem letu dni je družba prodala 96 luksuznih terencev Q7, vsak drugi je stal prek sto tisoč evrov, najdražji letos prodani audi je RS6 s ceno 190 tisoč evrov, v salonu pa na kupca še čaka superšportnik R8 V10 plus s ceno 290 tisoč evrov. Najdražji audiji se po opažanju Bolte še vedno registrirajo v tujini, pri omenjenem modelu RS6 s ceno 190 tisoč evrov je davčni prihranek 45 tisočakov.
BMW serija 7 prva med luksuznimi limuzinami
Podoben trend opaža tudi slovenski predstavnik znamke BMW. Prodaja modelov BMW in BMW i nad vrednostjo sto tisoč evrov je lani v primerjavi z letom 2014 zrasla za 61 odstotkov, do konca maja 2016 pa je številka registracij dragih avtov dosegla že 60 odstotkov minulega leta, natančnih številk ne razkrivajo. Poudarjajo le, da izjemne rezultate v družbi dosegajo s prodajo luksuzne limuzine BMW serije 7, ki je daleč najbolje prodajani avto v svojem razredu v Sloveniji.
Bodo davek znižali? Kdo bi razumel ...
Predstavniki luksuznih znamk v Sloveniji so prepričani, da bi skromnejša obdavčitev izboljšala njihovo prodajo, obenem pa bi tudi povečala davčne prilive, ki jih Slovenija zdaj izgublja zaradi registracij avtomobilov v tujini. Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da »bodo izboljšali konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji, predvsem z odpravo administrativnih ter prestrukturiranjem davčnih bremen ter prilagoditvijo davčnih stopenj, a šele, ko bodo poskrbeli za prioritetne ukrepe«. Kateri so to in kaj so s tem mislili, nam niso pojasnili.