V okviru nacionalne akcije Hitrost bo Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) kot nosilka izvedla različne medijske in komunikacijske dejavnosti ter informirala in ozaveščala o nujnosti upoštevanja omejitev hitrosti.
Policija pa bo v četrtek na več kot 600 lokacijah izvedla maraton nadzora hitrosti. Robert Vehovec iz sektorja prometne policije Generalne policijske uprave je napovedal, da bo četrtkov nadzor potekal med 6. in 18. uro, seznam lokacij pa bodo skupaj z urami isti dan objavili na spletni strani policije.
Po Vehovčevih besedah želijo s takšnim nadzorom vplivati na ljudi v smislu, da se bodo zavedeli, kako pomembno je umirjanje hitrosti, in bodo to navado ohranili tudi za naprej. Takšna akcija bo isti dan potekala še v najmanj 20 drugih državah Evropske unije.
Med akcijo Hitrost bodo meritve hitrosti in poostren nadzor na cestah poleg policije izvajala tudi občinska redarstva, in sicer bo sodelovalo najmanj 25 občinskih redarstev na območju 58 občin.
Za potrebe akcije so v AVP pripravili poseben video, s katerim nagovarjajo splošno javnost, in posebno komunikacijsko platformo s sloganom ČE SI DIVJAK NISI JUNAK - ter pozivom BODI SUPERJUNAK IN Z ODGOVORNO VOŽNJO VARUJ ŽIVLJENJA. Eden izmed ambasadorjev akcije je tudi znani raper Zlatko, ki je z namenom ozaveščanja mladih posnel pesem »Paše mi, ko vozim se«. Posebej za nas je razkril refren pesmi:
Pri izvajanju ukrepov za večjo varnost v prometu je potrebno sodelovanje tako na lokalni kot državni ravni
"Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti in je neposredno povezan s silo trčenja ter tudi posledicami. Prav tako je hitrost vožnje povezana s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri velikih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do več prometnih nesreč," je povedal direktor AVP Igor Velov. »Pri izvajanju ukrepov iz nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (2013-2022) je potrebno sodelovanje vseh vpletenih tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Stanje prometne varnosti na slovenskih cestah bi se lahko izboljšalo že z majhnimi, a učinkovitimi ukrepi in s tem tudi problem neprilagojenih hitrosti,« je še poudaril.
Zato je pomembno, da v naseljih in na regionalnih cestah zmanjšamo povprečne hitrosti, saj bi z zmanjšanjem hitrosti samo za kilometer na uro v naselju število prometnih nesreč upadlo za štiri odstotke, zunaj naselja pa za dva odstotka, so zapisali v sporočilu za javnost na AVP.
Predstavnica Direkcije RS za infrastrukturo Liljana Herga je povedala, da so tudi na pobudo AVP izvedli več popravil na regionalnih cestah, ki so bile že močno poškodovane, tudi zaradi vremenskih razmer, skupaj pa so pripravili še seznam črnih točk.
V letu 2015 je bil najpogostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost, saj je na te prometne nesreče odpade kar 40 odstotkov vseh smrti. Kot drugi najpogostejši vzrok pa se pojavlja nepravilna strani oziroma smer vožnje (26 odstotkov), je pokazala analiza hitrosti v letu 2015.
Študija pokazala, da še vedno vozimo prehitro
Glavne ugotovitve študije Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah v letih 2014 in 2015, ki so jo izdelali Matjaž Šraml, Marko Renčelj in Boštjan Celan, so, da se povprečne hitrosti niso zmanjšale na vseh kategorijah cest. Ugotovljeno je bilo zmanjšanje povprečnih hitrosti v kategorijah AAA, AA, B, D in E. Povprečne hitrosti so se povečale kategorijam A (ceste izven naselja, glavne ceste prvega in drugega reda)) in sicer za štiri odstotke ter kategoriji C (ceste izven naselja, regionalne ceste tretjega reda) za 0,9 odstotka."
Študija je še pokazala, da imajo nekatere bolj prometno razvite evropske države (Nizozemska, Belgija) še večje težave oziroma še večje povprečne hitrosti - to velja za ceste v naseljih oziroma urbanih okoljih.
»V splošnem analize števila prometnih nesreč kažejo na upad, vendar pa podroben pregled odkrije nekoliko drugačno sliko. Tako se je 38 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2015 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, kar ni majhen delež, zato je takojšnje ukrepanje nujno,« je poudaril Matjaž Šraml s fakultete za gradbeništvo.