V managerskem razredu, v višjem srednjem, kamor sodijo denimo mercedes-benz razreda E, audi A6 in drugi, ter višjem, kjer kraljujejo mercedes-benz razreda S, BMW 7 in audi A8, se kalijo nove tehnologije, v zadnjem času povezane predvsem z elektroniko in senzoriko. Limuzine in redki luksuzni terenci tega razreda skoraj brez izjeme kupcem prvič predstavijo rešitve, ki se pozneje v cenejši in občasno tudi v bolj preprosti različici pojavijo v nižjih avtomobilskih razredih. Mednje sodijo novi sistemi, ki omogočajo skoraj avtonomno vožnjo, pametni žarometi s kar 84 LED-sijalkami, ki se ob pomoči elektronike same temnijo in prižigajo, tu so še pametne zasnove karoserij z uporabo aluminija in ogljikovih vlaken ...
Omenjeni avtomobili obenem postavljajo mejnike na področju varnosti in vse bolj, pravzaprav gre za isto tematiko, tudi rešitve iz poglavja avtonomne vožnje. Sama motorna tehnika je ob tem zavila v drugo smer. Luksuz ne pomeni več velikih prostornin in številne konjenice, ampak čim boljše razmerje med velikostjo oziroma majhnostjo stroja, njegovo učinkovitostjo in zmogljivostmi. Zato majhni dvolitrski stroji v višjem srednjem razredu danes niso več redkost, enako velja za varčne in neslišne hibride. Tudi šest- in osemvaljni motorji se počasi manjšajo, ob tem pa s turbopolnilniki pridobivajo moč in eksplozivnost ter so hkrati varčnejši.
V letošnjem finalu so zato zelo različni stroji, od razmeroma majhnih, a zmogljivih turbodizelskih do učinkovitega in neslišnega šestvaljnega hibrida v Lexusovem luksuznem terencu RX, ki kljub veliki prostornini zna srkati po kapljicah. Vsem po vrsti je skupna energetska učinkovitost, ki jo postavljajo pred končne zmogljivosti. Nekakšna evolucija luksuza torej, ki udobje, sodobnost in varnost postavlja pred surovo moč in vsiljivo razkošje preteklosti. »Ti ne kupujejo zgolj znamke, motorja in luksuza, želijo si uporabnih tehnologij, hkrati pa se odločajo za manjše in varčnejše motorje,« so besede direktorja Audija Francija Bolte, izrečene februarja lani - in še kako držijo.
