Subaru v svetu milijonskih naklad velja za butičnega in nekoliko posebnega proizvajalca avtomobilov, kar zvesti kupci cenijo bolj kot sledenje zadnjim modnim trendom in kreiranju konfekcije za množice. Glavni odliki in tudi posebnosti robustnih samurajev sta simetrični štirikolesni pogon, zaradi katerega se na terenu zdijo neustavljivi, in bokserski motor, ki jim zagotavlja nizko težišče.
Oboje imata tudi najmlajši XV (zgoraj beli še v stari različici, spodaj v novi) in najstarejši forester, ki sta pomladno osvežena in za enako ceno kot prej stopila naproti nekaj deset Slovencem.
Za njun volan smo sedli ob idilični podeželski hiši nekaj deset kilometrov ven iz Milana, kamor njegovi prebivalci radi pobegnejo pred mestnim vrvežem. V enaki vlogi se brez težav znajdeta oba trdoživa Japonca, pri čemer pa se manjši XV zaradi kompaktnih mer (DxŠxV 445/178/162 cm) dobro znajde tudi med ozkimi ulicami.
Vmes so si vzeli čas tudi za prenovo najmlajšega in najmanjšega modela XV, ki so ga leta 2012 uvedli pod sloganom Urbana avantura. Mestni križanec je pri nas postal najbolje prodajani Subarujev model, lani je našel 24 kupcev - večinoma so izbrali bencinski motor -, letos pa naj bi pritegnil še kakšnega več.
K statusu prvega Subaruja pri nas mu ne bo toliko pomagal novi slogan Urbani raziskovalec, kot mu bo za isto ceno - od 19.990 za 1.6i Free do 30.990 evrov za 2.0D Unlimited - glajenje gubic zunaj in modernizacija znotraj. Tehnični podatki in vozne lastnosti so ob že znani štirivaljni bokserski motorni paleti - rahlo osvežena klasična bencinska 1.6 in 2.0 ter 2.0-litrski turbodizel so usklajeni z okoljskimi merili Euro6 - ter ročnem ali zelo dobrem brezstopenjskem CVT Lineartronic menjalniku s šestimi elektronsko določenimi prestavnimi razmerji namreč ostale nespremenjeni.
Kot smo pri Subaruju že vajeni, razlike glede na prejšnji model opazijo le poznavalci. Kar je dobro in funkcionalno pač ne spreminjajo. XV je na sprednjem delu s prenovo tako dobil novo masko z izrazito vodoravno letvijo in mrežasto strukturo, prednji odbijač pa ima nekoliko preoblikovan vodilni rob ter drugačne meglenke z okvirji v obliki črke L. Dnevne luči so v LED tehnologiji, spremembe pa so vidne tudi na zadku.
Zadnji žarometi pri XV imajo zdaj prozorni pokrov, luči svetijo s pomočjo LED diod, za bolj atraktiven videz pa so mu nadeli še spojler.
Pod razširjenimi koloteki, ki so obdani z zaščitno plastiko so nova in serijska že od vstopnega modela 17-palčna platišča v kombinaciji črnega laka in brušenega aluminija, kupcem pa sta na voljo dve novi ekskluzivni modri barvi: hyper blue in dark blue pearl. Svetlejša se mu zelo poda, še vedno pa je najbolj vpadljiva oranžna.
Tudi temna notranjost, ki so jo uskladili s tisto v levorgu, ne potrebuje podrobnega spoznavanja, le da je zdaj precej bolj elegantna. Za blagodejno poživitev poskrbijo dvojni šivi oranžne barve na sedežih, oblogah vrat in prestavni ročici, z enakimi šivi pa so popestrili tudi nov trikraki volanski obroč z nekaj dodatnimi stikali.
Ob volanu je novost zgolj 7-palčni zaslon na sredinskem grebenu, ki pomeni precejšen napredek glede na stari in slabo berljivi ekran v starem modelu. Za zaslonom se skriva multimedijski sistem, ki uporabnika lažje poveže z mobilnikom, navigacija je bolj funkcionalna, obenem pozna glasovno upravljanje ter nam obenem ponudi sliko z vzvratne kamere. Ekran je odziven in hitro reagira na dotik.
V zaledju Milana smo se popeljali z 2,0-litrskimi bokserjem, ki zmore moč 147 konjev in 350 Nm navora, na voljo pa je le s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Motor je elastičen in uglajen, ob tem pa tudi zmerno žejen. Poraba ob stalnem štirikolesnem pogonu in vse prej kot aerodinamiki prijazni obliki ni presegla sedem litrov, XV pa se na asfaltu počuti odlično.
Čeprav je nastal na platformi stare impreze pa XV predvsem na makadamu ne premore v celoti njene dinamike, k čemur pripomore tudi višji odmik od tal. Zadek je tako občutljiv na bolj odločne manevre, še pred voznikom pa vskoči elektronska pamet in XV suvereno potegne z začrtani smeri.
XV je tudi s prenovo ostal tisti stari XV - praktičen in zanesljiv križanec med osebnim in terenskim vozilom, ki brez strahu zapelje z asfalta. Na večje spremembe bo treba še nekoliko počakati, Subaru je namreč na nedavnem ženevskem salonu predstavil XV concept (spodaj), agresivna štirikolesna študija pa napoveduje novo generacijo tega kompaktnega križanca.
Če pri XV spremembe opazijo le poznavalci, potem tudi ti ostanejo nemočni, ko beseda nanese na veterana foresterja. Pod geslom »Stori vse, pridi povsod« je naprodaj znova osvežena četrta generacija, ki so ji dodali še slogan Osvajalec.
Forester tako ostaja robusten, zanesljiv, trden in tudi deloven SUV, na kar nakazuje že njegovo ime - gozdar. Tudi ta vas po asfaltu, makadamu, blatu, pesku, kamenju in še kje popelje za enak denar kot prej.
Pred slabim letom smo že sedli v prenovljenega foresterja, zato smo ob napovedani dodatni prenovi s seboj prinesli lupo. Tudi ta skoraj ni pomagala, saj so spremembe zares minimalne - forester je zdaj še malce bolj uglajen in eleganten, po želji pa tudi agresiven.
Kleni terenec ima spredaj namreč malce drugačen odbijač in masko hladilnika, spredaj in zadaj LED tehniko, dodali so nova kolesna platišča. Podobno je v notranjosti, kjer je na voljo nov večopravilni volanski obroč, 7-palčni zaslon na dotik pa je znan od prej.
Pohvalno so se v notranjosti še bolj posvetili končni obdelavi in kvaliteti materialov, kar pripomore k večjemu udobju in boljšemu občutku med vožnjo. K temu pomagajo tudi spominski sedeži spredaj in ogrevani zadaj, sistem EyeSight pa pazi na to, da ne zapeljemo preko črte, opazuje promet pred nami in pri manjših hitrostih preprečuje trke. Pohvalno je, da nas zdaj opozori tudi na promet, ko gremo vzvratno s parkirišča.
Motorna paleta je nespremenjena in še naprej vključuje dva bencinska in en turbodizelski bokser. Dvolitrski atmosferski bencinar razvije 150 konjev, nad njim je turbo različica z 241 konji. Dizel je enak kot v XV in zmore 147 konjev, vsi modeli so serijsko opremljeni s simetričnim stalnim štirikolesnim pogonom, poleg ročnega 6-stopenjskega menjalnika pa je ponekod na voljo še CVT Lineartronic. Ponavljamo, izkušnja je zelo dobra in kombinacijo priporočamo vsem tistim, ki radi zavijejo na resen teren, na asfaltu pa se kombinaciji obnese skoraj kot dvosklopčni menjalnik.
Forester je bil vozniško gledano vedno prepričljiv, takšen ostaja tudi po prenovi. Na asfaltnih poteh okoli Milana nas je navdušil z udobjem in dinamiko, kar ni ravno odlika športnih terencev, po makadamu pa nas s suvereno lego počasi pripravljal na najtežjo nalogo: terenski poligon v obliki motokros proge nedaleč od letališča Malpensa.
Kot se za takšne proge spodobi, je ponujala vrtoglave vzpone in spuste, nagibe in pregibe. Manjkala je le večja količina blata, a nič zato, izziv so ponujale tudi globoko udarne luknje. Forester je teren prevozil brez strahu, da bi se v zemljo in pesek zaril z nosom ali zadkom.
Vstopni in izstopni kot namreč znašata 25 stopinj, oddaljenost od tal pa 22 cm. Za lahkotno in suvereno plezanje po strmih klancih in spustih tudi do 45 stopinj je poleg močnega dizla, enostavnega Lineartronica in simetričnega štirikolesnega pogona poskrbel še elektronsko podprt sistem X-mode.
Ta ob pritisku na gumb deluje do hitrosti največ 40 km/h, med vožnjo po zahtevnem terenu pa elektronika nadzoruje delovanje motorja, pogona in menjalnika ter tako zagotavlja kar največ oprijema.
Pri tem je v pomoč še elektronska zapora diferenciala, forester je na nekaterih odsekih gladko plezal tudi z eno "nogo" v zraku, pri spustu pa smo volan lahko po frajersko držali zgolj z eno roko in brez kakršnegakoli pritiskanja na stopalko zavore.
Za vse je sam poskrbel X-mode v povezavi s pomočnikom za spuščanje po klancu, ki je kljub pesku in kamenju na progi razriti od motociklov ter nagibu vse tja do 45 stopinj s prefinjenim občutkom zaviral vsako kolo posebej in avto v dolino spravil lahkotno ter povsem brez naše pomoči.
Po koncu preizkusa se nismo mogli znebiti občutka, da Subaru prenove dela zgolj zato, da nas s svojimi zmogljivostmi in kvaliteto malce podraži. Dobro blago se namreč samo hvali in Japonci kakšne posebne reklame in »šova« sploh ne potrebujejo.
Foto: Matej Kačič