Pogled na evropske ceste in v garaže pokaže, da je tam vse manj novejših klasičnih (kombi)limuzin, karavanov in enoprostorcev, konkretno pa se je povečalo število športnih terencev in križancev v štirih velikostnih kategorijah. Mali, srednji, veliki in prestižni športni terenci ter križanci so zasvojili tudi Slovence - danes ima vsak peti novi avto pri nas nekaj športnih genov in terenskega priokusa.
»Nedeljski« pustolovci zrasli bolj kot trg
Priljubljenost športnih terencev in križancev med kupci se pozna tudi pri prodajnih številkah. Nissan qashqai je bil lani najbolje prodajani športni terenec v Evropi, audi Q3 pa številka ena v premijskem razredu. Skupna prodaja modelov, med katerimi so poleg najbolj priljubljenega dvojca po številkah v ospredju še BMW X1, dacia duster, hyundai tucson, kia sportage, mercedes GLC, nissan juke, opel mokka, peugeota 2008 in 3008, renaulta captur in kadjar, suzuki vitara, škoda yeti, volkswagen tiguan in celo ostareli volvo XC60, je lani po podatkih družbe JATO Dynamics namreč zrasla za 22 odstotkov, na 3,05 milijona vozil, medtem ko je celoten avtomobilski trg na tleh stare celine zrasel za 8,1 odstotka, na 13,7 milijona evrov. Križanci in športni terenci so prepričali 22 odstotkov vseh kupcev, kar je še nekoliko več kot predlanskim (20 odstotkov) in leta 2013 (17 odstotkov).
V Sloveniji so razmere podobne, od približno 67 tisoč prvič registriranih vozil je nove tablice lani dobilo skoraj 14 tisoč vozil SUV. Po priljubljenosti so bili vodilni nissan juke, dacia duster, renault captur, nissan qashqai, kia sportage in opel mokka, v prestižnem razredu pa audi Q3 in BMW X6.
Športni terenci in križanci osvajajo tudi kupce, ki so prisegali na petvratne kombilimuzine, limuzine in celo karavane. Ofenziva bo letos še močnejša, tudi zaradi novih ali osveženih modelov, kot sta seat ateca in peugeot 2008.
Športni terenci kot predatorji
Krepko povpraševanje po najbolj modnih izdelkih na štirih kolesih ni brez posledic za druge razrede, upad povpraševanja najbolj občutijo enoprostorci, ki so bili še pred nedavnim s številnimi modeli vseh velikosti priljubljeni predvsem pri družinah. Danes ni več tako, saj je lani njihova prodaja v Evropi upadla za 11 odstotkov, na dober milijon vozil. Letos naj bi se upad ustavil, tudi zaradi novega renaulta scenica in prenovljenega volkswagna tourana.
Pogača, ki si jo trgajo vsi
Paleta modelov SUV se tako širi, svojega predstavnika v vsaj enem razredu imajo tako rekoč vsi proizvajalci, a pot do uspeha se ni zgodila čez noč. Trg športnih terencev je nastal sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja in se razširil v več razredov. V kompaktnem razredu, kjer sta vodilna nissan qashqai in kia sportage, je tržni delež od leta 2002 do 2011 poskočil z dvoodstotnega na desetodstotnega. Pred leti so svoj pohod začeli še majhni športni terenci, dolgi okoli štiri metre. Ti so leta 2008 v Evropi našli 130 tisoč kupcev, lani se je njihova prodaja okrepila za skoraj polovico, na več kot milijon vozil, v letu 2018 pa jih bo po napovedih že več kot dva milijona. Pri nas so najbolj priljubljeni nissan juke, dacia duster in renault captur.
Vse bolj podobni klasičnim avtom
Racionalnim kupcem je skrivnost uspeha vse prej kot športnih in nič kaj dosti terenskih vozil velika uganka. Ti avtomobili so namreč pravo nasprotje racionalnosti, sploh ko z metrom izmeriš, kaj ponujajo, in pogledaš, koliko za to zahtevajo. Za višjo ceno kot primerljivi avtomobili enoprostorske, karavanske ali klasične petvratne zasnove imajo namreč manj prostora, ponavadi večjo težo in slabše zmogljivosti. Avtomobilski proizvajalci njihovo priljubljenost pripisujejo predvsem visokemu položaju sedenja za volanom in s tem povezani boljši preglednosti. K temu lahko dodamo še nekaj pustolovskega duha, praktičnost višje zasnove, udobnejši dostop do sedežev in nalaganje prtljažnika ter všečnost, ki jo prinaša bolj robustna, modna oblika.
Ločnica med njimi in klasičnimi avti se sicer vse bolj briše. Najnovejši športni terenci in predvsem križanci so namreč hitri, varčni in dinamični, po zasnovi pa so se močno približali klasičnim avtomobilom. So manjši, nižji, manj robustni in zato tudi lažji in bolj varčni kot v preteklosti, najpogosteje pa so opremljeni le s sprednjim pogonom in teren gledajo od daleč.
Hitro rastejo tudi majhni
Razred majhnih športnih terencev in križancev je lani zrasel za 36 odstotkov, na 1,04 milijona enot, tradicionalni kompaktneži - kot sta ford fiesta in renault clio - pa so izgubili tržni delež, saj je razred zrasel za 5,7 odstotka, kar je manj od povprečja. Tudi v razredu kompaktnih športnih terencev je bilo podobno, saj je razred zrasel za 14 odstotkov, na 1,17 milijona enot, klasični modeli, kot je VW golf, pa so izgubili tržni delež. Številke potrjujejo izjemno priljubljenost športnih terencev in križancev in marsikdo se sprašuje, kdaj bodo v nišno vlogo postavili kombilimuzine in karavane. Luca de Meo, izvršni direktor Seata, je za Automotive News Europe dejal, da se to vendarle ne bo zgodilo čez noč. Kot pravi, bo razred primat najprej prevzel v Španiji in nato Nemčiji, k čemur naj bi pripomogla tudi njihova ateca, prihodnje leto manjši križanec in pred letom 2020 še en večji predstavnik.
