V izhodišču romantičen in erotičen, a hkrati zverinski in na meji s pornografijo, tako da so ga japonske oblasti sprva prepovedale in je bil zmontiran v Franciji. Ponekod je prepovedan še danes, a perverzija in ekstaza med Sado Abe in Kichizom Ishidejem ni odšla v pozabo.
Naslada za bogate
Za strastno, zverinsko, skorajda perverzno in zagotovo nepozabno pa bi lahko označili tudi večurno glajenje in grabljenje usnjenega volana ob tako zelo divjih kot tudi sila nežnih ritmih preštevilnih Porschejevih konjičev. Skupaj smo jih v devetih modelih našteli kar 3.371 (tudi 95 električnih), kar je tako mogočna številka, ob kateri se zjutraj zbudiš mnogo pred budilko, nato veliko preveč časa razmišljaš kaj boš oblekel in na koncu kot kak sveži zaljubljenec neučakano in kar malce nepremišljeno hitiš na zmenek.
Trideseta leta predvojne Japonske je v naši različici vročega dogajanja nadomestil Center varne vožnje Vransko, nenasitno Sado pa je upodobila domala celotna falanga porschejev, ki je sicer čez leto na voljo okoli 40 Slovencem in Slovenkam. Takšna priložnost se običajnim smrtnikom v življenju ponudi le redko, tudi tisti z veliko denarja niso nujno vedno uslišani, ljudje z zares ogromno denarja pa si takšne užitke in ljubezen vendarle lahko kar kupijo.
Hrumeče in drseče odprtje
Vstop v svet užitkov, ki jih zagotavlja slovita značka z grbom Stuttgarta in črnim konjem, smo začeli umirjeno, z dizelskim športnim terencem cayenne. Ta z na pogled mogočno postavo ne deluje kot prva izbira za hitro vožnjo skozi ovinke in uživaško drsenje, kljub temu pa je z zmogljivim dizlom in za svoj razred netipično agilnostjo temeljito pripravil teren za največjo poslastico dneva.
Kupejevski cayman GTS s sredinsko postavljenim motorjem je že s svojo strupeno rumeno barvo dajal vtis, da je pripravljen na najbolj noro zabavo, ko smo ga divje zapodili med stožce in po »ledu« pa je dokazal, da je Porsche do zadnjega vijaka. Naslado je ob tem iz kroga v krog stopnjevalo nežno pritiskanje številnih tipk na sredinski konzoli, ki pločevini korenito spremenijo značaj, iz izpušnega sistema pa spustijo še nekaj decibelov, ki dosežejo ušesa kolegov nekje v daljavi.
Preračunljivo božanje stopalke za plin med drsenjem po asfaltu in spolzki podlagi je ob izhodu iz zadnjega ovinka zamenjal divji pritisk na stopalko za plin, ki je na pašo spustilo vseh 340 konjev ter ob izklopljeni elektroniki poskrbelo za skorajda filmski »drift« ter pospeševanje, ob katerem je težko ostati ravnodušen. Tovrstno zabavo bi lahko vlekli v neskončnost.
Toples je obvezen
Adrenalin sta v nadaljevanju poskušala umiriti panamera GTS in hibridni cayenne S, s katerima smo se v sozvočju z natančnim volanom in premišljenim zaviranjem na pravih mestih ogibali vodne zavese in iskali prehod med vodnimi curki.
Ni šlo brez težke stopalke za plin, pri čemer je panamera s 440 konji demonstrirala vso inženirsko pamet, ki v obliki elektronskih pomagal učinkovito kroti brutalno moč ter jo s tem optimalno in varno prenaša na podlago.
Cayenne je na drseči podlagi le še utrdil prepričanje, da Porschejev športni terenec ne more skriti izvora in se vede skorajda kot osebni avto. Njegov hibridni sklop poskrbi, da se 30 kilometrov lahko popelje zgolj na elektriko, kar je na asfaltni podlagi vse bolj cenjena vrlina.
Svojevrstno izkušnjo prinašajo kabrioleti, tudi pri Porscheju. Za prepih je tokrat poskrbel roadster boxster S s 315 konji, med njegove posebnosti pa sodi sredinska postavitev motorja.
Inženirji so s tem poskrbeli za idealno razporeditev teže, visoko postavljene meje vozila pa smo iskali med stožci na suhi in mokri podlagi, kjer jih je ob neuspešnih poskusih poplesavanja neumorno na mesto postavljal Jukka Konkavuori, prvak finskega pokala Porsche GT3, in uradni testni vozniki ugledne nemške znamke. Gotovo smo mu med krotenjem rdečega boxsterja iz ust izvabljali nasmešek, a to spada med prijetnejši del posla.
Poklon pravi legendi
Legendarna devetstoenajstka je prepoznavna športna ikona tudi v najbolj odmaknjenih kotičkih sveta, poster z njenim motivom se je znašel na steni marsikatere fantovske sobe. Tudi pozneje v najstniških in študentskih letih ga pred puncami ni bilo treba skrivati v predal, saj so tudi same še predobro poznale magični pomen številk 911.
V več kot 50 letih obstoja je Porschejeva ikona postala sinonim za hitrost in užitke, hkrati pa ostala dovolj samosvoja in posebna, da kjerkoli in kadarkoli zaigra na čustva voznika, sopotnika ali naključne mimoidoče. Spol in leta pri tem ne igrajo nobene vloge.
Vnovično snidenje z vročično 911 tako nas ni moglo pustiti ravnodušne. Veliko božanja pločevine in nežnih dotikov usnja in aluminija, fotografiranja, naslajanja nad drobnimi in ne tako drobnimi detajli ter seveda kataklizma, ko levo od volana obrneš ključ in za tvojim hrbtom na vso moč zahrumi motor, ta pa že hip pozneje tiho prede, kot da ni nič.
Slovenski zastopnik je za konec izbral tri modele, »navadno« 911 carrera black edition s 350 konji, fatalno carrero 4 GTS s 430 konji v rdeči barvi in brutalno turbo S, ki je s 560 konji pomenila vrhunec.
Od ekstaze do bolečine
Temno zapeljivko, ki z mesta do sto kilometrov na uro uradno pospeši v 3,1 sekunde (neuradno pa v 2,9), smo s pomočjo sistema za hitro speljevanje (Launch Control) dobesedno zlorabljali pa je bilo kljub temu več kot jasno, da pri tem uživa toliko kot mi.
Leva noga na zavori, pritisk stopalke za plin do konca, dvig motornih vrtljajev nato pa izstrelitev po asfaltni preprogi, ki se je po nekaj sekundah in hitrosti prek 150 km/h končala z močnim zaviranjem. Vsebina želodca se je temeljito premešala, očesni zrkli sta se znašli na resnem preizkusu, hitro utripanje srca in potne roke pa je pospremil širok nasmešek med ušesi.
Še? Še! V zares surovi igri bi mnogi podpisali kapitulacijo, za turbo S devetstoenajstko pa se je zdelo, kot da je na nedolžnem zmenku.
Podobno kot v kultnem japonskem filmu je številnim vrhuncem sledila bolečina, s katero se je zastor nad izjemno večurno predstavo zlagoma spustil. V lahkomiselnem iskanju meja z rdečo lepotico je slednjo skupaj z novinarskim kolegom odneslo daleč, predaleč, da bi bila nared za druženje z nami. Škoda, od vseh smo si morda celo najbolj želeli prav nje. Kipi od energije, vsak trenutek pripravljena na vročo akcijo, a je kljub vsemu lahko tudi umirjena in pripravljena za romantični sprehod v dvoje.
Za zbirko opisanih porschejev bi pri nas morali odšteti 1,35 milijona evrov, kar je zaradi neprijazne davčne politike 270 tisoč evrov več, kot bi moral plačati denimo Nemec (za isti znesek kot pri nas bi »zastonj« dobil še enega 911 turbo S in caymana GTS). Porscheji v izhodišču pri nas sicer stanejo približno toliko kot v Nemčiji, vendar je treba k višjemu osnovnemu DDV dodati še davek na motorna vozila in davek na luksuzna vozila, ki velja za vozila z motorji nad 2,5 litra prostornine. Davki so trg luksuznih avtomobilov pri nas skoraj ubili, kar nekaj porschejev tako pot do srca Slovencev najde prek podjetij v tujini, okoli 60 pa jih na leto potuje v nasprotni smeri. Porscheji so namreč iskano in zaželeno blago, slovenski zastopnik pa se trudi zadovoljiti želje iz tujine - tudi ko je šlo za superšportni hibridni model 918 spyder za tri četrt milijona evrov. Trenutno najbolj zaželen je kompaktni športni terenec macan.
Foto: Matej Kačič in Mediaspeed