Višji avtomobilski razred je v zadnjih letih postal pravi razvojni laboratorij. Limuzine tega razreda namreč na trg prinašajo najsodobnejše rešitve, inovacije, ki so sprva pogosto nerazumljive, a v praksi uporabne in tako razkošne, da presegajo vsa pričakovanja. To vlogo je odigral BMW serije 7, ki smo ga preizkušali v Lizboni.
Pred razkritjem serije 7 junija letos sem se spraševal, kaj proizvajalci sploh še lahko ponudijo v najvišjem avtomobilskem razredu, če odštejemo megarazkošni razred rolls-royceov in bentleyjev. Še več luksuza, prostora, moči, opreme ...? Razkritje je dalo delno drugačne odgovore. Luksuz in moč seveda štejeta, a nista več na prvem mestu. Razkošje je spremenilo obliko, BMW serije 7 ni postavljaški orjak, tako kot denimo Mercedes-Benzov S. Svojih 5,1 oziroma 5,24 metra dolžine (podaljšana različica) in dva metra širine poskuša sramežljivo skriti. Zasnova karoserije je hibrid karbona, ojačenega s steklenimi vlakni, jekla in aluminija, ki zmanjšuje maso za 130 kilogramov, obenem pa poskrbi za nižje težišče in dobro zvočno izolacijo. Bolj kot velikost in moč v ospredje stopajo tehnične rešitve, kot so denimo samodejna vožnja, ta je tik pred vrati, parkiranje brez voznika za volanom, prenosna in s spletom povezana tablica med zadnjima sedežema, senzorji, ki omogočajo, da radio in telefon upravljate zgolj z zamahom roke, brez dotika. Ključ je postal pametni računalnik z zaslonom na dotik, laserski žarometi svetijo 600 metrov daleč ...
Razkošje na nevsiljiv način
Sredi septembra letos sem največji BMW tudi preizkusil na znanih zavitih cestah obmorske Portugalske, skozi Estoril, Cascais do Mafre in nazaj. Pričakovanja so bila, kot vsakič znova za volanom BMW, visoka, morda celo previsoka. Obliki priznavam eleganco, ne pa tudi izvirnosti. Voznikovo okolje je brezhibno, usedem se na širok in udoben sedež, nastavljiv v več smereh, z masažo, ogrevanjem in hlajenjem. Položaj za volanom je brez napake, verjamem, da takšnega najde prav vsak, ne glede na telesne mere. Armaturna plošča pa je glede na razred in osnovno ceno najmanj 100 tisočakov kar nekako skromna. Nizek senčnik nad merilniki, široka sredinska konzola in zaslon na dotik so lični, pregledni in v praksi enostavno uporabni. Okolje deluje estetsko in zelo kakovostno, nekako domačno, nikakor pa ne kričeče razkošno kot pri tekmecu mercedes-benzu S. Šele ko se poglobim v podrobnosti, BMW 7 razkrije svoje sladkorčke. Ključ, ki je pravzaprav pametna naprava, je lahko daljinec za samodejno parkiranje (ta funkcija bo na voljo novembra), z njim lahko upravljate klimatsko napravo in še kaj. Ker so funkcije energijsko potratne, pa potrebuje svoj polnilnik pod naslonom za rokami. Tja položim še telefon, ki se brezžično napolni v uri in pol.
Kretnje namesto dotika, pritajena moč V8
Vrtenje kazalca v desno poveča glasnost radia, v levo jo zmanjša, druga kretnja dvigne slušalko pred tem povezanega telefona. Hecni funkciji, ki se pozneje izkažeta kot zelo uporabni. Prvi del poti prevozim z različico 750i xDrive, ki jo poganja 4,4-litrski V8 s 330 kilovati (450 konjskimi močmi). Ta je pri običajnem tempu nezaznaven, prav tako osemstopenjski samodejni menjalnik, za katerega sploh ne veš, da deluje. Zavoji nad Cascaisom ponudijo možnost hitrejše vožnje, veliki V8 pritajeno zagrmi, potisne telo ob sedež, okoli dve tone težko in 5,24 metra dolgo limuzino pa do stotice požene le v 4,4 sekunde. Vrednost, ki so jo pred kratkim dosegali le športni avtomobili, doseže potiho in nespektakularno, brez razgrajanja, cviljenja gum, cukanja motorja ali menjalnika, kot airbus pri pospeševanju na stezi. Drugi del poti prevozim z dizelskim 730d s 195 kilovati in pospeškom do stotice v 6,1 sekunde. Vstopni motor prinaša več sape kot veliki V12 v 750i pred tremi generacijami, potrebe po več moči ni v nobenem primeru. Želje tistih, ki si lahko privoščijo tak avto, pa najbrž obstajajo, zato ima BMW še 740i, 750i, prihaja tudi 760i ...
Dinamika z veliko začetnico
Zavoji razkrijejo še drugo plat sedmice - dinamiko. Zdaj bolje razumem, zakaj so inženirji težja jeklo in aluminij uporabili pri zasnovi spodnjega dela karoserije, karbon pa pri zgornjem. Sedmica ima zelo nizko težišče, v zavoje pade igrivo, progresivni volan pa deluje tako natančno, da z njim lahko krmariš milimetrsko natančno. Takšnega občutka ne ponuja noben avto v tem razredu. Na dejstvo, da sedim v res velikem avtu, me spomnijo le ostri zavoji, kjer 5,24-metrska limuzina potrebuje več prostora, saj hitro zapeljem na rob ceste. Programi eco pro, comfort, sport in sport +, ki določajo nastavitve zračnega podvozja, menjalnika, volana in plina, se vklapljajo tudi samodejno. Gumb adaptive namreč prepozna želje voznika, na grobost se odzove s čvrstim vzmetenjem in odzivnim motorjem, na nežnost z mehkobo, ki luknjaste ceste spreminja v avtoceste. Le kucljev ne zna obvladati tako dobro, nezaznavno, kot Mercedes-Benzov magic body control.
Vozi skoraj sam, zna veliko, a ne vsega
Iz zavojev na avtocesto. Z vklopljenim radarskim tempomatom in sistemom za sledenje znotraj črt sedmica dejansko vozi sama, pospešuje, zavira in zavija. Po dobrih desetih sekundah me opozori, da primem volan, da sama pač ne sme voziti. A dejansko sem dobil občutek, da je samodejna vožnja le streljaj stran. V ugodju tehnike se spomnim pomanjkljivosti, na katero je opozoril dva razreda manjši audi A4, ki sem ga spoznal v začetku septembra. Sklop kamer in senzorjev BMW 7 sicer zaznava prometne znake, a ne zna prilagajati hitrosti omejitvam na cesti in samodejno zavirati pred zavoji kot v audiju A4. Simon Langhofer iz BMW je pojasnil, da je sistem namenjen predvsem vožnji po avtocesti.
Foto: Miloš Milač
