Kaj je po zmagoslavnem zaključku povedal Tim Gajser: »V letošnji sezoni je bil cilj moje ekipe, kot tudi moj cilj, uvrstitev med prve tri voznike na svetu.« Cilj daleč presežen! MX2 je "prva liga" za motokrosiste do 23 let. Gre za najboljše voznike te starosti, kar jih je mati narava dala v tem trenutku!«
Naš intervju s Timom Gajserjem
- Največji dosežki Tima Gajserja:
- 2007 - Evropski prvak v kategoriji do 65 ccm
- 2009 - Evropski prvak v kategoriji do 85 ccm
- 2012 - Evropski prvak v kategoriji do 125 ccm
- 2012 - Mladinski svetovni prvak v kategoriji do 125 ccm
- 2015 - Svetovni prvak v razredu MX2
Leta 2012 je prejel priznanje Mednarodne motociklistične zveze FIM za novinca leta v moto športu. Glasove so podeljevali oboževalci, predstavniki medijev, vozniki, ekipe in tovarne.
Kaj so pri AMZS zapisali o Timu Gajserju, zasebno
Letos poleti je maturiral in tako uspešno zaključil srednjo ekonomsko šolo v Slovenski Bistrici. Priznava, da je v času šolanja nekajkrat pomislil na to, da bi šolo obesil na klin, a predvsem oče je bil tisti, ki ni dovolil tovrstnih popuščanj. »V drugem letniku, ko sem začel dirkati v svetovnem prvenstvu v razredu MX2 in sem pogosto manjkal pri pouku, sem sam pri sebi že malo obupal nad šolo. Res je težko, ko si odsoten en mesec in ti manjka ogromno snovi, manjka ti razlaga, nič ne razumeš ... A oče je bil strog in je vztrajal, da šolo moram dokončati. Da je to osnova in hkrati naložba za čas po športni karieri. Danes sem mu seveda hvaležen, da me je pravilno usmeril.«
Po zaključku šole s polnim plinom v motokros
Ko so se z maturo zaključile šolske obveznosti, si je Tim oddahnil in se močno razbremenil. »Zdaj, ko je šolanje zaključeno, mi je dosti lažje. Zdaj sem lahko povsem osredotočen na motokros, več je seveda tudi prostega časa. Končno se lahko kakovostno spočijem in se povsem posvetim treningom. Ko sem še hodil v šolo, sem se seveda skušal kar se da dobro skoncentrirati - ko sem treniral, sem treniral, ko sem se učil, sem se učil. A vseeno je bil tudi takrat, ko sem bil na treningu, nekje v podzavesti prisoten tisti občutek.
"Joj, jutri pišemo, moram se učiti, kdaj,... Zdaj tega ni več! Ko pridem s treninga, se lahko v miru spočijem in je vse skupaj dosti lažje."
Na motocikel vsak dan ob petih zjutraj
Vsak dan pred začetkom pouka ga je čakal trening. Kdaj? Ob petih zjutraj! Gajser pripoveduje: »Eno uro sem treniral na sobnem kolesu, se stuširal in šel v šolo. Po pouku sem imel pol ure počitka, nato sem šel zopet na trening in zvečer je sledil čas za učenje ... če,« je dodal v smehu. Ker je imel tako zelo zapolnjen urnik, ni bilo veliko prostega časa. Enkrat na mesec, enkrat na dva meseca se je našel čas za kakšno igro nogometa s prijatelji, za obisk kina,...
Sošolke so mu za naslov spekle torto,...
»Naš razred je bil športni razred in ker smo vedeli, kaj je šport in kaj zahteva, smo se zelo dobro razumeli. Vsem je bilo jasno, kaj vse je potrebno, da kot športnik uspeš. V prvem letniku, ko sem postal evropski prvak, so mi sošolke spekle torto in skupaj z razredničarko, ki mi je 'odstopila' uro pouka, smo proslavili moj uspeh. Zares lepo.«