Leto 1990. Kratkohlačniki smo se vrteli okoli sosedovega novega mercedes-benza 190D, bele limuzine z dvolitrskim dizlom, 75 konjiči, le štirimi prestavami in uro namesto merilnika vrtljajev. Stal pa je natanko toliko kot razred večji in dva zmogljivejši E34 BMW 520i s šestvaljnikom in 129 konji (95 kilovati). A 190 D je bil mercedes-benz, ponos lastnika, simbol občudovanja in tudi zavisti okolice.
Leto 2015. Novi mercedes-benz C, naslednik nekdanjega 190 v različici 180d, ki je prav tako naslednik 190 D. Jasno je, da je četrt stoletja pustilo vidno sled razvoja, novi C je eleganten in vozniški avto, s 4,7 metra je celih 25 centimetrov daljši od 190. Več je prostora za potnike, čeprav je zadnja klop še vedno utesnjena za ta razred, ergonomija je še boljša, tehnika pa,... Tu se zdi, da je preteklo celo stoletje.
Novi C ima že zdavnaj serijske sisteme ABS in ESP, novinec ima tudi devet zračnih blazin, vključno s kolensko, 190 ni imel nobene,... sisteme collision prevent assist, ki vseskozi nadzira okolico in v primeru nevarnosti trka najprej opozori voznika, nato pa še sam reagira z zaviranjm, attention assist za nadzor voznikove pozornosti, ki jo izpostavi s stilizirano šalico kave na armaturni plošči, aktivni motorni pokrov ob trku s pešci in še bi lahko naštevali.
Novi C tudi ni več tako skromen kot 190, tudi primerljivo z današnjimi tekmeci. Nemci so že dolgo tega spoznali, da kupcu ne moreš za visoko ceno ponuditi praznega avta, zato ima C serijsko klimatsko napravo LED dnevne luči, agility control (nastavljanje odzivnosti volana, plina in menjalnika),... in bogato varnost. Seveda dolg spisek dodatne opreme še naprej omogoča dodatno zapravljanje, testni C je imel za kar 12 tisočakov dodatne opreme (samodejni menjalnik, boljši sedeži, kamera za parkiranje,...), pa ni deloval razkošen, le spodobno opremljen.
Motor, štirivaljni dizel, ima v sodobni dobi seveda turbo polnilnik. Kljub manjvredni oznaki 180d ima seveda več sape kot 190 D. Stroj z 1,6 litra prostornine ponuja 85 kilovatov, 190 D jih je le 55. Ni pa več Mercedes-Benzov. Nemci so ga kupili pri Renaultu, ga skrbno dodelali, zamenjali elektroniko in vbrizg. Dobili so sodoben stroj, ki teče tiho in prožno, po želji pa se tudi rad zavrti do skoraj pet tisoč vrtljajev. S tono in pol težkim C 180d nima težkega dela, dokler od njega ne zahtevate preveč. Za tekoče pospeševanje je moči in navora vselej dovolj, pri takšnem tempu brezhibno deluje tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik. Za bolj dinamično vožnjo pa ga je potrebno priganjati, takrat se poveča hrup v kabini in poraba. Osnovni C 180d sicer do stotice skoči v 11,6 sekunde in zmore največjo hitrost 204 kilometre na uro. Poraba goriva pa niha od dobrih pet do osem litrov, naše povprečje se je ustavilo pri 5,7 litrih, kar je ugodna številka.
Cena novega C 180d pa je v primerjavi z 190 D leta 1990 ugodna, pa naj se to sliši še tako nenavadno. Z osnovno opremo C 180d stane natanko 30 tisočakov, oziroma skoraj 16 tisočakov manj kot sicer večji in zmogljivejši BMW 520i, leta 1990 pa sta bila poravnana. Res je, gre za mešanje hrušk in jabolk, namenoma. Primerjava pa jasno izpostavlja, da se je Mercedes-Benz v teh letih spustil s prestola in avtomobile cenovno prilagodil pravim tekmecem, torej enakovrednima BMW serije 3 in audiju A4.