Yugo je bil leta 1997 najpogostejši avto s slovensko tablico, kar 94.736 jih je bilo takrat na naših cestah. Konec leta 2004, dobra tri leta pred koncem proizvodnje, pa je že globoko tonil v pozabo. V sedmih letih se je število yugov na naših cestah zmanjšalo s 94.736 na 13.692. Podatki o voznem parku na zadnji dan prejšnjega leta pa opozarjajo, da yugo živi le še v našem spominu. Tablice jih je namreč zadržalo le še 576. Crvena zastava je med letoma 1980 in 2008 izdelala 794 tisoč yugov, približno šestino jih je izvozila v Ameriko.
Številke so za današnje razmere majhne, Volkswagen denimo vsako leto naredi več kot pol milijona golfov, Crvena zastava pa je za to številko potrebovala skoraj 20 let. Razlog, da smo v nekdanji Jugoslaviji yuga srečali na vsakem vogalu, je v tem, da je imel majhen trg - le države nekdanje Jugoslavije, nekaj trgov v razvoju in od leta 1985 tudi ZDA. Yugo je bil v Jugoslaviji pravi kralj avtomobilskega trga in dokaj uspešen izvozni izdelek - resnici na ljubo doma konkurence zaradi sistema niti ni imel, izvažali pa so ga predvsem v še bolj nerazvite države. A kaj bi to, avgusta 1985 je bilo vse nared za »posel stoletja«. Sprva mu je na takrat največjem svetovnem avtomobilskem trgu kazalo odlično, precej uspešno je namreč zakril svoj izvor in številne napake, vendar oskarja za šminko s svojo škatlasto obliko le ne bi prejel. Slavni angleški avtomobilistični novinar Jeremy Clarkson je o njem dejal: »Yuga so naredili tako, da so vzeli najboljše dele fiata 127 - in jih vrgli stran. Ko jim je ostal zgolj kup smeti, so poklicali kakega jugoslovanskega oblikovalskega guruja, da je naredil to neverjetno obliko.«
Polizdelek iz Kragujevca, ki ni za dolgo časa, je bil hkrati zlata jama za mehanike, njegova pomanjkljiva in površna izdelava pa je spominjala na polizdelek. Dobavni rok je bil, nasprotno, zelo zvezdniški, od nekaj mesecev do leta dni, tudi želeno barvo si dobil zgolj po zvezah in poznanstvih. V spominu je tako še nepregledna množica novih yugov na vlaku, izbrani avto višnjeve barve pa je že kot nov imel počeno stransko ogledalo in v notranjosti črn volan namesto sivega. »Ni problema, bomo takoj uredili,« je dejal prodajalec in lastnoročno z drugega pobral dobro ogledalo in s tretjim zamenjal volan. Zadnji kupec je avto najbrž lahko le še odpeljal na odpad.
Zabavni del pogube
Dobra stran polizdelka iz Kragujevca je nastanek številnih urbanih legend in šal. »Kakršna plača, takšna vrata« je menda pisalo na listku, ki ga je novopečeni lastnik našel ob plesnivem bureku v vratih, seveda pa so bili trgovci prijazni in ustrežljivi ter so hitro našli rešitev za še tako veliko težavo z avtom. Če že ne prave, pa vsaj takšno, da je bil občutek boljši. Ko je eden izmed kupcev tako želel uveljavljati reklamacijo na pred kratkim kupljen avto, češ da mu vanj vdira voda, je dobil odgovor: »Nisem vam prodal podmornice, ampak avto.« Lastnikom je šlo najbolj na živce to, da so z yugom kupili pravega mačka v žaklju. Prav lahko se je namreč zgodilo, da je sosed z njim zaradi številnih okvar komaj prišel od salona do doma, znanec pa je z njim naredil sto tisoč kilometrov brez resne okvare ali servisa. Velika nihanja v proizvodnji so bila sicer zaščitni znak proizvodnje v socializmu, na jugu nekdanje države pa se je hitro prijel slogan »yugo nije za dugo« oziroma yugo ni za dolgo časa.
Napad na Ameriko...
Daljnega leta 1985 je bil napad yuga na Ameriko v ponos takratnemu režimu, Jugoslovani smo želeli pokazati, kaj zna »čudež« komunističnega sistema, ki se je zaradi železne zavese in astronomskih davščin na uvožene avtomobile, ne zaradi visoke tržne vrednosti, hočeš nočeš zelo dobro prijel. Konec pa je bil klavrn, vojna za kupce se je spremenila v blitzkrieg poraz, osvajanje Amerike pa je prineslo tudi vrsto urbanih legend. Ker je bil yugo tudi naš, smo zaznamovali obletnico naskoka na Ameriko, v drugačni luči, kot je bil podvig predstavljen danes, že daljnega leta 1985.
... in posel stoletja
Kaj je bil cilj takratne Crvene zastave, mame yuga? Prodreti na ameriški trg ter razvajenim in zahtevnim Američanom na njihovem terenu pokazati, kaj zna in zmore narediti komunistična Jugoslavija, ki so jo do takrat poznali zgolj po nekaj športnih uspehih, zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu in seveda Titu. Yugo je tako v ZDA imel pomembno nalogo, o njegovem uspehu pred tremi desetletji pa so bili prepričani vsi: od politikov do tistih, ki si ga doma niso mogli privoščiti.
Čez lužo slaven že pred prvim kilometrom
Bil pa je poceni in to je bila karta, na katero je igral 36-letni ameriški poslovnež Malcolm Bricklin, ki je Američanom želel ponuditi preprost, varčen in poceni avto. Čas naftne krize je bil namreč idealen za iskanje alternative velikim in požrešnim avtomobilom ter za vzpon manjših in po bencinski žeji skromnih vozil. Še preden se je yugo avgusta 1985 izkrcal na ameriški obali, je Bricklinu z njim uspelo zanetiti velik požar. Zgodilo se je tudi, da so bile novice o prihodu čuda iz komunistične Zastave glavne na vodilnih TV-postajah, kot so ABC, CBS in NBC. Yugo je po medijih dobival številno in predvsem brezplačno pozornost, ki je bila, merjena v denarju, vredna vsaj 20 milijonov dolarjev. Yugo pa je dobil vidno vlogo v šestih hollywoodskih filmih, med njimi omenjamo tretji del Umri pokončno, skupina Metallica ga je uvrstila v svoj videospot, pisatelj Stephen King pa v knjigo The last stand. Ugled sta mu kovala tudi voditelja pogovornih oddaj David Letterman in Jay Leno.
Vroči hit leta 1985
Povpraševanje po avtomobilu za takrat vsega 3.990 dolarjev je bilo velikansko in tudi za največje optimiste nepričakovano - Američani so sprva ponoreli za yugom. Majhen, varčen, poceni in oglaševalsko dobro podprt je jugoslovanski čudež na štirih kolesih postal najbolj prodajan evropski avto v zgodovini, v enem dnevu so namreč prodali kar 1.050 vozil. Kupovali so ga vsi, od revnih do najbogatejših, trgovci pa so ga poskušali prodajati kot idealno tretje družinsko vozilo. Dejstvo, da osnovni model nima zračnih blazin, klime in celo radia, kot da ni motilo nikogar. Revija Fortune ga je tako razglasila za enega najpomembnejših izdelkov leta 1985, USA Today pa ga je označil za Hot Hit 1985 oziroma vroči hit leta. Tudi strokovni mediji so mu dvignili palec, pri Motor Trendu je dobil naslov »uvoženi avto leta«, ameriški avtomobilski velikan Chrysler je celo razmišljal o nakupu Zastave. Kakor hitro je slava prišla, tako hitro je tudi odšla.
Kovan v zvezde je hitro padel na realna tla
Že po pol leta je bil yugo simbol najslabšega vozila, ki je kadarkoli vozil po ameriških cestah, slovita revija Time pa ga je pozneje brez milosti razglasila za najslabši avto v zgodovini. Razlogov za kaj takšnega je bilo precej. Ko je v ZDA prispela prva pošiljka vozil, ki ji pravijo tudi ničelna serija, je v Kragujevac prišel faks, dolg kar 12 metrov (!), s seznamom stvari, ki jih je pri avtu treba popraviti ali zamenjati. In to kljub dejstvu, da je bil yugo za ZDA precej bolje izdelan kot za domači trg. Avto je bil tako slab, da so poznavalci raje svetovali nakup rabljenega vozila kot pa novega yuga. Čeprav se avto v ZDA ne prodaja že več kot 20 let, nekaj slabega, poceni, iz najnižjega razreda oziroma brco v temo preprosto poimenujejo yugo.
