Število kolesarjev raste iz leta v leto, vzporedno s tem se povečuje tudi število primerov, ko so kolesarji udeleženi v prometnih nesrečah. Do konca julija letos je na slovenskih cestah umrlo že 13 kolesarjev, lani v enakem obdobju pa šest, navajajo na agenciji za varnost prometa. Kolesarji so ob pešcih sicer najbolj ogrožena skupina v prometu, v cestnem prometu pa so manj varni kot drugi udeleženci. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni.
Na agenciji za varnost prometa poudarjajo pomembnost tega, da pravila, ki veljajo za kolesarje, poznajo tudi drugi udeleženci v prometu. Ob tem navajajo, da je več kot 30 odstotkov kolesarjev v prometnih nesrečah umrlo zaradi neupoštevanja pravil o prednosti.
- Voznik motornega vozila, ki zavija desno, mora na primer dati prednost kolesarjem, ki vozijo ob njem v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi in vozijo naravnost ali zavijajo desno. To ne velja le v primeru, ko voznik motornega vozila zavija po z znakom označeni prednostni cesti. V tem primeru mora biti odvzeta prednost kolesarja posebej označena.
- Kolesarji lahko vozijo po označenih kolesarskih pasovih, kolesarskih stezah ali kolesarskih poteh. Te površine lahko uporabljajo le kolesarji in vozniki koles s pomožnim motorjem do 50 kubičnih centimetrov prostornine, izjemoma tudi pešci. Kjer teh površin ni, smejo kolesarji voziti po vozišču ceste, če prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. Pri tem morajo biti pozorni, da vozijo čim bližje desnemu robu vozišča, ne smejo pa zavzeti več kot en meter od roba vozišča.
Slaba infrastruktura ogroža kolesarje
Kolesarje najbolj ogroža neurejena kolesarska infrastruktura, na primer pomanjkanje kolesarskih stez, neustrezno izvedene kolesarske steze z raznimi pentljami, ki povzročajo zmedo in voznike zavajajo, da bo kolesar zavil. Za kolesarje je nevarno tudi odpiranje vrat parkiranih avtomobilov, mimo katerih se vozijo.
Varnost kolesarjev v mestu bi se lahko izboljšala prav z ustrezno infrastrukturo - na primer z ustrezno izvedenimi kolesarskimi stezami, izven naselij pa z urejanjem kolesarskih poti, umaknjenih od cest. V zadnjem času se sicer na področju gradnje kolesarske infrastrukture veliko dogaja, a ta ni vedno najbolj primerna.
Ko se gradi ceste, se na kolesarje ne misli
V Ljubljanski kolesarski mreži opozarjajo na neustrezno obravnavo kolesarjev v naši družbi. "Kolesarji so še vedno obravnavani kot drugorazredni udeleženci v prometu," meni Luka Gabršček. Ko se gradi cestno infrastrukturo, se po njegovih besedah najprej naredi dovolj široko cesto z veliko voznimi pasovi, dolgimi zavijalnimi radiji in še čim, da bi se olajšalo in pospešilo vožnjo avtomobilov, za kolesarje pa se ponavadi uredi to, kar ostane. Kadar ni prostora za kolesarsko stezo, se kolesarja preprosto pusti na cesti ali pa se kolesarjenje celo prepove, pravi Gabršček.
