Nižji srednji razred se ne imenuje kar tako golfov razred, tudi pri nas je družinski Volkswagen najbolj prodajano vozilo. V glavnih vlogah sta na slovenskem odru še Škoda octavia in Renault megane, visoko pa kotirajo tudi Ford focus, Kia cee'd in Škoda rapid. Bolj v ozadje se je v zadnjem letu umaknil Citroën C4, med vsemi so ga morda še najbolj pestila leta, na trgu so se uveljavili tudi nekateri novi modeli (Peugeot 308, Mazda3).
Z letošnjim marcem pa je za C4 prišla rahla kozmetična prenova, z njo še nekaj dodelav in novosti, ki so mu vlile toliko samozavesti, da bo ujel vsaj kipec za stransko vlogo.
Kot smo ugotavljali že na slovenski predstavitvi so lepotni popravki pri C4 zares minimalni. Enake prednje luči, vendar z novim svetlobnim podpisom, v višjih stopnjah opreme tudi dnevne LED luči, maska z več kroma, na zadku pa LED luči s 3D učinkom.
Drži, videz C4 ostaja zadržan, morda je v poplavi raznoraznih novih modelov lahko komu tudi dolgočasen in premalo vpadljiv, a za marsikoga ima to svoje čare in prednost. Veliko pa ob prvem vtisu naredijo tudi prava barva in primerna platišča.
Testni C4 Shine BlueHDi 120 S&S z ročnim šeststopenjskim menjalnikom za 23.590 evrov v beli barvi Nacre (660 evrov doplačila) in 16-palčnimi litimi platišči je tako ob našem prvem stiku deloval vse prej kot sramežljivo. Z vsakim opravljenim kilometrom nam je kljub svoji preprostosti in bolj resnem videzu vedno bolj lezel pod kožo, zasluge pa lahko pripišemo prečiščeni notranjosti, udobni vožnji, zelo tihi potniški kabini ter uglajenem in varčnem dizlu.
V notranjosti 1.280 kg težkega vozila se na trenutke nismo mogli znebiti občutka, da sedimo v večjem ali bolj premijskem vozilu. Kabina je namreč udobna in prijetna, tudi kakovost izdelave je na visokem nivoju, voznik in potniki pa se v njej hitro počutijo sila domače. Za še boljše počutje in večje udobje med vožnjo poskrbi zelo dobra zvočna izolacija, za sedeže pa je skorajda samoumevno, da so v skladu s tradicijo veliki in komfortni, obenem pa imajo prijetno kombinacijo usnja in tkanine. Bolje tudi v domači dnevni sobi skorajda ne gre.
Če k temu dodamo še 380/408-litrski prtljažnik (1.183 s podrto zadnjo klopjo) je jasno, da C4 ni namenjen zgolj prevozu dveh potnikov. Na 4,33 metra dolžine, 1,79 metra širine in 2,61 metra medosne razdalje ponuja dovolj prostora tudi za družino z večjimi otroki, do naraščaja se bo v njem tudi na daljših potovanjih dobro počutil aktiven mlajši par s svojimi rekviziti.
Dober paket za razmeroma malo denarja pa k C4 že tako ali tako privablja starejše, ki še posebej cenijo vsakodnevno udobje in preprostost uporabe. Instrumentna plošča je tako povsem v službi funkcionalnosti, pred voznikom so le trije sklopi z najbolj nujnimi informacijami.
S prenovo so Francozi namreč še poenostavili kabino, (pre)velik kos grebena med sedežema pa namenili gumbu za zagon motorja. Pri Citroënu so očitno sledili tistemu, kar je naredila nekatera konkurenca (ali pa še bo): voznikov delovni prostor so očedili in očistili nepotrebnih gumbov, precej nalog pa je pohvalno prevzel informacijski vmesnik z zaslonom na dotik, s čimer so ujeli sodobne trende. Na sredinski konzoli je bilo še ne dolgo nazaj tako skoraj 40 različnih stikal, zdaj pa jih je 24.
Francozi so namreč bistveno zmanjšali stikala za avdio napravo. Tam je po novem sedem gumbov, s katerimi upravljamo osnovne menije vmesnika, manj gumbov pa je tudi na volanskem obroču. Pozornost je pritegnilo samodejno uravnavanje avtomatske klimatske naprave v treh stopnjah, voznik tako lahko njeno delovanje hitro prilagodi trenutnim vremenskim razmeram brez poseganja v nastavitev temperature.
Sedempalčni barvni zaslon na dotik je sicer takšen kot prej, vendar kljub novim funkcijam pregleden in preprost za uporabo, zgolj na njem pa se (za krajši čas) prikazujejo podatki potovalnega računalnika o trenutni in povprečni porabi goriva. Nekoliko nenavadno, kot da bi pri Citroënu želeli namigniti, da je poraba 120-konjskega dizla tako majhna in konstantna, da potovalnega računalnika sploh ne potrebujete.
Nov motor 1,6-litrski HDi s 85 kilovati in 300 Nm navora (30 Nm več kot prej) je namreč zelo varčen. Ne glede na to, kako smo vozili, se je poraba gibala med 5,4 in 5,6 litra na sto kilometrov, z umirjeno nogo na odprtih cestah pa gre zlahka tudi pod pet. Motor obenem izpolnjuje normo Euro6, razvaja s prožnostjo (najvišji navor je na voljo pri 1.750 vrtljajih, zgledno pa vleče že malo nad prostim tekom) in umirjenim delovanjem, v potniško kabino pa ga skorajda ni slišati.
Podobno mehko kot je podvozje je tudi menjalnik, ki bi lahko imel krajše hode, seveda pa je tudi to del Citroënovega DNK. Pri speljevanju v klanec nam je v pomoč asistent, elektronski nadzor pogona pa izboljša vlečno moč na podlagi s slabšim oprijemom, kupec si lahko omisli še sistem za nadzor mrtvega kota, opozorilnik nenamerne menjave voznega pasu ter meglenki z osvetlitvijo ovinka.
Če Citroën C4 kljub prenovi in prijetnemu počutju v kabini morebitnega kupca še ne prepriča, ga utegne na svojo stran dobiti prav z dizlom, odlično pa se obnesejo tudi turbobencinski motorji. C4 morda res ni pravi za glavno vlogo, kot stranski igralec pa je odličen, mamljiv pa je tudi popust.
Začne se pri okoli 3.000 evrov (4.000 s financiranjem), pri dražjih različicah pa dosežejo skoraj 5.700 evrov oziroma 6.700 s financiranjem. Bencinska različica z vstopno opremo Live s 110 konji tako uradno stane 16.990 evrov, s popustom 13.990 evrov, ob financiranju pa 12.990 evrov - letos naj bi pri nas sicer prodali okoli 270 prenovljenih C4 ter osvojili približno dvoodstotni tržni delež.
Foto: Matej Kačič
