Malega, simpatično zaobljenega in prikupnega Fiata 500 najbrž ni treba podrobneje predstavljati. Sodobna retro modna ikona že od leta 2007 žanje uspehe, ne le v rodni Italiji pač pa tudi drugod po svetu. Neverjetno priljubljen je v ZDA, kjer si je v dveh zveznih državah moč omisliti celo električno različico.
Med njimi je tudi vroča Kalifornija, ob njenih slikovitih plažah, trendy lokalih, glamurju in toplem sončnem vremenu pa bi se Fiat 500 odlično počutil tudi v različici z zložljivo streho oziroma kot polkabriolet. Tak, ki ima trdne boke in platneno streho ter sliši na ime 500C.
Prav takšnega smo po rahli osvežitvi dobili na test, kljub takrat pretežno polarnim temperaturam v Sloveniji pa je navihani "cinquecento" - v opremi Sport namreč prinaša lične športne odbijače, črna 16-palčna platišča s širokimi pnevmatikami in vpadljivo izpušno cev - hitro ogrel naša srca. Seveda tudi z zloženo streho, zdravje gor ali dol.
Kako le ne bi, vsega 3,59 metrov dolgi malček za male in velike podvige nas je zakuril že s svojo posebno kovinsko modro barvo. Priznajte, da se mu zelo poda! Navdušila nas je tudi delno spremenjena notranjost, ki je pri lastnikih malce starejših modelov hitro sprožila otožne vzdihe: "Jaz bi tudi takšnega!"
Paket Sport v notranjosti namreč prinaša na oko privlačne sedežne prevleke, športni usnjen volanski obroč, ki dobro sede v roke ter polirano okroglo ročico menjalnika - človek bi jo lahko božal in božal. Dober vtis podpira tudi na videz in otip prijetnejša plastika, pred voznikom pa je nova instrumentna plošča.
Na zaslonu prinaša povsem digitalne inštrumente s sodobno grafično podobo, ki se ob pritisku na gumb Sport obarvajo rdeče in dodajo športni pridih, tudi s pomočjo prikazovalnika polnilnega tlaka turbine in delovanja stranskih sil. Za povezovanje skrbi sistem Blue&Me, ki je plod sodelovanja Fiata in Microsofta, zaslon radijskega sprejemnika pa ostaja enovrstičen. V testni opremi je podprt s šestimi zvočniki, potnike razvaja samodejna klimatska naprava, za boljšo vidljivost ponoči pa so poskrbeli še biksenonski žarometi.
Hvalimo tudi prestavno ročico dokaj natančnega menjalnika, ki je priročno blizu prijetno debelega volana. Ta med vožnjo ponudi dovolj povratnih informacij, da je vožnja užitek tudi med ovinki.
Ključen pri Fiatu 500C je seveda gumb pod dvoslojno platneno streho, ki nam odpre okno v nebo. S pritiskom nanj se tudi na avtocesti odpre kot konzerva, držanje gumba tja do hitrosti 60 km/h pa zloži še zadnje steklo in v notranjost vdahne več kot zmeren občutek svobode. Ljubitelji prepiha bodo gotovo zdržali tudi nižje temperature, saj svoje delo dobro opravlja strešni usmerjevalnik zraka, spomladi, poleti in jeseni pa bo streha bržkone tako ali tako večino časa odprta.
Prvega Fiata 500 je poganjal dvovaljnik s 500 kubiki, retro pridih pa v testnem modelu ne bi mogel biti večji. Tudi ta okoli tono težak malček je imel v nosu dvovaljnik, le da 0,9-litrski, ki mu pri dihanju izdatno pomaga turbinski polnilnik. Kakorkoli pogledate, prostornina motorja je manjša od dveh pločevink piva.
Glede na prejšnjo različico je motor pridobil 15 kilovatov, TwinAir iz 900 ccm zdaj namreč iztisne 77 kilovatov (105 konjev), pri tem pa se oglaša z značilnim grgranjem dvovaljnikov, kot bi denimo poslušali Citroenovega spačka ali "bolho". Nostalgično, da bolj ne more biti.
Motor(ček), kjer se bata premikata vzporedno, je pri tem presenetljivo živahen, v spodnjem območju delovanja je zaradi svoje zasnove sicer precej neprepričljiv in nemiren, a ko zadiha s polnimi pljuči, gre zares. Tudi s svojim značilnim brnjenjem te kar sili k priganjanju, mimogrede doseže rdeče polje.
Turbo dvovaljnik je tako daleč od kakšne nepremičnine, z mesta do stotice pospeši v desetih sekundah ter doseže najvišjo hitrost 188 km/h, kar je za slovenski promet in zakonske omejitve povsem dovolj. Na papirju ponudi 145 Nm navora pri 2.000 vrtljajih, največjo moč pa pri okoli 3.800 vrtljajih - najbolje se sicer počuti nekje vmes. Takrat je tudi poraba v okviru še znosnih sedmih litrov, s težjo nogo pa gre zlahka prek osmih litrov.
A za takšne je Abarth, modelu 500C pa se ob odprti strehi tako ali tako najbolje poda lahkotna in lagodna vožnja po mestnih ulicah, slikovitem Krasu ali ob morski obali.
S takšnim se na slovensko morje prav rade volje zapeljete po stari cesti, ob tem vas bo gotovo zajela tudi zvrhana mera nostalgije, ko so popotovanja na morje še imela nek poseben šarm. Se še spomnite igrice, kdo bo s Črnega kala prvi ugledal morje, po tem, ko ste se dve uri cijazili od Razdrtega? Kave kar tako v Portorožu? Romantičnega vikenda v kakem istrskem kampu?
Le pri prtljagi boste morali dvakrat premisliti, kaj vzeti s seboj, za potnike zadaj pa tako ali tako skorajda ni prostora. V prtljažnik s precej ozko odprtino gre 185 litrov prtljage, s podrto zadnjo klopjo pa 610 litrov.
Šarmantni in prikupni Fiat 500C kljub svoji velikosti nikoli ni veljal za poceni vozilo, še manj pa deloval ceneno. O slednjem ni govora, Italijani so zanj bržkone porabili vso svojo zalogo natančnosti, da imajo talent za oblikovanje in velik posluh za detajle pa je tako ali tako jasno.
Kdor ceni takšne stvari ali pa mu je kultni Fiat 500 z zložljivo streho enostavno všeč, bo tudi brez težav zanj plačal dobrih 17 tisoč evrov. Visoka cena za malo igračo, drži, ampak užitki nikoli niso bili poceni.
Foto: Matej Kačič
