Sprehod po BMW megatovarni, kjer nastaja limuzina iz jekla, aluminija in karbona

Dingolfing je središče inovacij, kraj rojstva največjih BMW serij 5, 6 in 7 ter hkrati največja tovarna te znamke. Sprehodili smo se skozi proizvodni proces nove serije 7 in si ogledali izdelavo prve velikoserijske karoserije iz jekla, aluminija in karbona.

Čeprav znamko BMW vselej povezujemo z Münchnom, je njen pravi dom Dingolfing - mestece, od Münchna oddaljeno slabo uro vožnje. V njem so lani izdelali 370 tisoč BMW oziroma petino vseh na svetu. V njem nastajajo najprestižnejše serije 5, 6 in 7, poleg teh pa še seriji 3 in 4, skupaj kar 17 različic. V Dingolfingu tako stoji najbolj prožna in tudi največja tovarna BMW v svetu.

Poleg avtomobilov tu izdelujejo še določene sestavne dele, denimo stisnjene kovinske dele, sedeže, šasijo in komponente za pogonski del. Tovarna izdeluje tudi šasije za rolls-roycee, ki potujejo v angleški Goodwood. Dingolfing druge tovarne oskrbuje z deli, kot so baterije, menjalniki in deli za modele BMW i ter baterije in električni motorji za priključne hibride BMW. Hkrati je dom serije 7, od leta 1977 so jih tu izdelali 1,6 milijona, v zadnji generaciji od leta 2008 do letos okoli 360 tisoč, 1. julija pa se začne redna proizvodnja šeste generacije serije 7.

Prilagodljivost omogoča izdelavo BMW serij 5, 6 in 7

Sprehodili smo se skozi tri zgradbe, mimo tekočega traku, skozi karosernico in testni center, kjer je že vse pripravljeno na serijsko proizvodnjo sedmice, ki je prav zaradi materialov in inovativnega proizvodnega procesa najnaprednejša limuzina na svetu. V zgradbi 52 se na tekočem traku vrstijo serije 5, 6 in 7, kljub razmeroma različni zasnovi. Posebej kompleksna je oprema avtomobilov, saj je zaradi dolgega seznama dodatne opreme skoraj vsak unikaten.

To v tovarni rešujejo s ciljno dostavo škatel s posameznimi kosi opreme neposredno na delovno postajo k avtomobilu, ki ustreza opisu opreme. BMW serije 6, ki smo jo spremljali na traku, je že imel sestavljeno in barvano karoserijo, na sredini procesa je dobil sedeže, armaturno ploščo, letve in druge dele, v naslednji fazi je robotska roka pripeljala celoten prednji del avtomobila ... Na isti liniji bo potekala tudi redna proizvodnja serije 7.

Karosernica, kjer nastaja inovativno okostje sedmice

Naslednja postaja je karosernica, najinovativnejši del proizvodnje, v katerem so Nemci predstavili vrsto inovacij. V karosernici namreč nastajajo prve velikoserijske karoserije za BMW serije 7 iz kombinacije treh materialov: jekla, aluminija in karbona, ki omogočajo 40-kilogramski prihranek v primerjavi s karoserijo predhodnika. Skupaj je novi BMW 7 do 130 kilogramov lažji od prejšnjega modela.

»Del znanja smo pridobili pri karoseriji BMW i3 in i8, a zasnova sedmice je še bolj zahtevna in zato drugačna kot pri omenjenih modelih,« nam pojasni vodja oddelka Michael Ahlers, ki se spusti tudi v podrobnejše pojasnilo, zakaj so v BMW kombinirali vse tri materiale in zakaj niso denimo uporabili le aluminija in karbona, saj bi z njima privarčevali največ mase.

Pomembne so lastnosti, ne zgolj prihranek pri masi

»Različni materiali so združeni zato, ker ima vsak od njih svoje prednosti, uporabljeni pa so na mestih, kjer se te najbolj izrazijo. Karbon je denimo za 50 odstotkov lažji od jekla in za 30 odstotkov od aluminija, ob tem je zelo čvrst. Njegovi slabosti pa sta slaba izolacija hrupa in lomljivost. Ker je lahek, je nameščen v zgornjem delu karoserije, da zniža težišče, težje materiale pa smo uporabili pri izdelavi spodnjih delov karoserije.

V tovarni iz karbona izdelajo strešne loke, da preprečijo njihovo lomljivost ob trkih, pa so ti deli z jeklom ojačeni v karbonsko-jekleni hibrid, ki je lahek, čvrst in elastičen hkrati,« razlaga sogovornik. Karbon prekriva tudi sredinski tunel in s tem pripomore k vzvojni čvrstosti karoserije, enako vlogo ima na B- in C-stebričku, pragovih in zadnji polici.

Jeklo in aluminij v spodnjem, karbon v zgornjem delu

Aluminij in jeklo sestavljata druge dele v spodnjem delu avtomobila. Karbon je v lomljivih delih povezan z jeklom, gre za hibrid, s tem so lastnosti boljše. Iz aluminija, ki po Ahlersovih besedah prinaša prihranek pri masi, a slabosti pri izolaciji, so izdelali vrata, streho, motorni pokrov in prtljažna vrata.

Jeklo visoke trdnosti, ki ima kot negativno lastnost zgolj veliko maso, pa so skupaj z aluminijem uporabili pri izdelavi prednjega dela karoserije ter pri pregradi med motornim delom in kabino. »Jeklo je najboljši izolator, ob tem je čvrsto in nelomljivo, zato je pri gradnji karoserije razkošne limuzine nepogrešljivo. Če bi karoserijo izdelali le iz karbona, bi sicer prihranili veliko mase, a bi ves prihranek nadomestili z izolacijskim materialom,« dodaja Ahlers.

Nova inovativna procesa za množično proizvodnjo karbona

Uvedba nove tehnologije in prve velikoserijske proizvodnje karbonskih delov, ki so v preteklosti nastajali v majhnih serijah in večinoma ročno, je zahtevala tudi nova procesa.

Pri vodnem stiskanju so tkanine ogljikovih vlaken impregnirane s smolo in stisnjene v tridimenzio­nalen kalup še mokre. Prej suho oblikovanje v kalupe pri tem procesu ni več potrebno.

Pri hibridnem stiskanju pa se še vedno mokra karbonska vlakna prepojijo s smolo in vstavijo v kalup z jeklom, nato pa stisnejo in utrdijo. Tako se spojijo jekleni in karbonski materiali ter oblikuje hibridna komponenta. Oba procesa s kompaktnimi inženirskimi sistemi in kratkimi cikli omogočata zelo varčno serijsko proizvodnjo več tisoč karbonskih komponent na dan.

Soba, kjer se sedmica preizkusi v realnih razmerah

Zgradba 55 nas mimo kamufliranih in nekamufliranih sedmic vodi v preizkusno sobo, kjer sedmico postavijo na valje in jo poženejo do največje hitrosti. Pri tem realne vozne razmere ustvarja predor v steni, ki v sedmico pošilja od vetra do viharja, odvisno od hitrosti na valjih. Nekaj novinarjev se usede v avto, mali mikrofoni na sredini stranskih stekel pa beležijo hrupnost v kabini, izsledki meritev so menda enaki testiranju v real­nih razmerah v prometu.

V tem povsem novem preizkusnem laboratoriju je BMW dodeloval predvsem izolacijo sedmice in odpravljal različne šume. V drugem delu stavbe opravljajo drugačne meritve, z lasersko ali svetlobno projekcijo merijo odstopanja posameznih delov karoserije, vrat, robov ... Z laserjem merijo le ravne površine, z modro svetlobo pa oblijejo tudi krivine in na podlagi lomljenja svetlobe ugotovijo napake.

Op.: Fotooprema je skromna, ker smo se morali zanesti na redke tovarniške fotografije, v tovarni nam niso dovolili fotografirati.