Obširna raziskava med 75 novinarji iz 25 držav v izboru svetovnega avta leta, ki jo je opravila družba Prime Research, je razkrila usmeritve v avtomobilski industriji. Te se v zadnjih letih sicer ne spreminjajo korenito, pomešal pa se je vrstni red najvplivnejših smernic. Po mnenju novinarjev je glavni trend, ki bo krojil avtomobilsko industrijo v prihodnjih petih letih, učinkovitost, povezana z zmanjševanjem porabe klasičnih motorjev, nadaljnjim razvojem elektromobilnosti in tehnologije gorivnih celic ter z uporabo lahkih materialov. Na drugem mestu ostaja oblikovanje, na tretjem pa povezljivost s pametnimi telefoni in spletom.
Kakovost, nizkocenovni avtomobili, varnost in programi »car sharing« (delitev avtomobilov) ostajajo v ozadju, še zlasti se zmanjšuje pomen nizkocenovnih avtomobilov - kljub majhni kupni moči na številnih trgih sveta. Raziskava opozarja še na vpliv upada cen nafte, ki je zmanjšal zanimanje za električne avtomobile v svetu in tako upočasnil njihovo rast. Cena nafte naj bi se s trenutnih 53 dolarjev (podatek za januar 2015) že do konca leta dvignila na 67 dolarjev, do leta 2020 pa na 102 dolarja za sod. Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskre Mehanizmov, kjer izdelujejo mehatronske sisteme za avtomobilsko industrijo, se strinja z zapisanimi usmeritvami, spreminja le vrstni red. Na prvo mesto postavlja povezljivost, na naslednji pa e-mobilnost in izboljšanje učinkovitosti klasičnih motorjev.
Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskre Mehanizmov
Različna mnenja o vplivu cene nafte na elektromobilnost
Pogačnik meni, da nihanje cen nafte nima večjega vpliva na nadaljnji razvoj električnih avtomobilov, in verjame, do bodo v prihodnje prevladali hibridi - kombinacija klasičnega in električnega motorja, saj ponujajo bolj splošno in preprosto uporabo. Predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak pa je prepričan, da je glavni trend doseganja vzdržne zelene mobilnosti, ki se izraža v razvoju in proizvodnji visoko učinkovitih motorjev z notranjim izgorevanjem s korenitim zmanjšanjem porabe goriva in s tem izpustov, v zdaj že strmo naraščajoči hibridizaciji motorja z notranjim izgorevanjem z električnim pogonom. Seljak meni, da to sočasno na široko odpira vrata preboju tehnološkega in posledično cenovno konkurenčnega popolnoma električnega avtomobila.
Vzporedno s tehnično-tehnološkimi inovacijami prihaja do velikih sprememb v samih poslovnih modelih, sestavni del česar sta v avtomobilski industriji, še posebej v urbanih središčih, ponujanje in prodaja ne več avtomobila, temveč zelene mobilnosti kot take. Širše v transportu pa to med drugim pomeni povezljivost oziroma intermodalnost različnih oblik prevoza. Seljak je prepričan, da uvajanje električne mobilnosti, vključujoč hibridizacijo kot vmesni korak od motorja z notranjim izgorevanjem do povsem električnega vozila, ni samo rezultat kratkoročne cene fosilnih goriv, temveč mnogo bolj strateških vprašanj postopnega zmanjševanja zalog nafte, predvsem pa nujnega zmanjšanja škodljivih toplogrednih izpustov, zato do pomembnejšega zastoja v tem trendu ne bo več prišlo.
Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie
Tehnološki velikani bodo krojili avtoposel
Vse bolj jasno je tudi, da avtomobilski proizvajalci niso več osamljeni v panogi. Vanjo vstopajo tehnološki giganti, ki znanje, pridobljeno pri razvoju informacijskih tehnologij, računalnikov in mobilnih telefonov, vse pogosteje prenašajo v avtomobile. Danes je povezljivost prek bluetootha v sodobnem avtomobilu že standard in nuja, povezava s spletom je pogosta in zaželena, dostopnost do družabnih omrežij prav tako, klasične gumbe pa v novih generacijah avtomobilov skoraj brez izjeme zamenjujejo zasloni, ki jih upravljamo na dotik ali z vrtljivimi gumbi, tehnologija, ki so jo prav tako razvili tehnološki velikani.
Prednost Googla, Appla in izdelovalcev mobilnikov z operacijskim sistemom Android pred avtomobilskimi proizvajalci je tudi v razpoložljivosti kapitala za vlaganja, dobički tehnoloških gigantov so namreč precej večji kot v avtomobilski panogi. Avtomobili z njihovim vstopom tako postajajo kompleksni računalniki, prestižni avtomobili že danes vsebujejo prek sto milijonov vrstic programske kode, kar je sedemkrat več kot največji boeing 787.
Raziskava Prime Research opozarja, da 68 odstotkov medijev verjame, da bodo tehnološki velikani v prihodnjih desetih letih v avtomobilsko panogo vstopili tudi s svojimi avtomobili. Google ga preizkuša že nekaj let, Apple je pred kratkim napovedal resnejši vstop v avtomobilski svet, ni pa se opredelil, ali gre za razvoj sistemov za avtomobile ali celotnega avtomobila.
Digitalizacija avtomobila
V dobo digitalizacije sodijo tudi številni elektronski sistemi, ki močno posegajo v delovanje avtomobila in izboljšujejo aktivno varnost. Denimo sistemi za preprečevanje trkov, nadzor stabilnost in zdrsa, vodenje znotraj voznega pasu in nadzorovanje okolice prek senzorjev in infrardečih kamer. Nadgradnja te tehnologije z laserjem bo v prihodnje omogočila tudi povsem avtonomno vožnjo - torej upravljanje avtomobila brez kakršnegakoli poseganja voznika. Novinarji izbora Svetovni avto leta so prepričani, da bodo do leta 2019 avtonomni avtomobili zapeljali tudi na ceste, najhitreje na ceste Japonske, Nemčije in ZDA. Ob tem verjamejo, da bo ta tehnologija vgrajena le v avtomobilih višjega in srednjega razreda, v manjših avtomobilih pa bodo v tem času vgrajene tehnologije za pomoč pri vzdrževanju varnostne razdalje in zaviranju v sili, ne pa tudi za povsem samostojno vožnjo.
Dolga pot do avtonomne vožnje
Marjan Pogačnik iz Iskre Mehanizmov, ki izdeluje osrednji del radarskega tempomata, ki pomeni korak k avtonomni vožnji, ne verjame v ta scenarij. Povsem avtonomni avtomobili se mu zdijo smiselni pri uporabi za dostavo denimo od točke A do B. Ena izmed glavnih ovir pri uvedbi te tehnologije pa je zakonodaja, ki v tem trenutku še ne dovoljuje samostojne vožnje brez navzočnosti in poseganja voznika. Glavno je vprašanje odgovornosti, te proizvajalci avtomobilov v primeru nesreče ne bodo prevzeli, nam je pred časom zaupal podpredsednik nemškega razvojnega velikana Bosch Bernd Bohr. Zakonodajne ovire poudarja tudi raziskava Prime, v ospredje pa postavlja še težave pri sprejemanju te tehnologije, ki bi jih utegnili imeti uporabniki.
Pozitivni odziv na vodik
Pri alternativnih virih energije za pogonske motorje so v zadnjem letu veliko pozornosti dobili avtomobili na gorivne celice, ki uporabljajo vodik. Kar 70 odstotkov medijskega prostora na 25 največjih trgih sveta je bilo namenjenega toyoti FCV, 13 odstotkov hyundaiu in osem odstotkov hondi. Novinarji so poudarili glavne prednosti vozil na gorivne celice, med katerimi so številne take, s katerimi se klasični električni avtomobili ne morejo pohvaliti. Največje prednosti so brezemisijska vožnja, velik doseg med polnjenji, enostavno in hitro polnjenje v treh minutah (pri toyoti FCV), potencialno poceni gorivo, preprosta uporaba avtomobila, udobje na ravni klasičnih avtomobilov in združljivost tehnologije s klasičnimi zasnovami avtomobilov.
Velike ovire ostajajo
Glavne slabosti tehnologije gorivnih celic pa so pomanjkljiva infrastruktura polnilnic, draga postavitev polnilnic (okoli 300 tisoč evrov na polnilno mesto), kompleksnost tehnologije, nevarnost eksplozije vodika, izguba vodika ob daljšem mirovanju avtomobila in pomanjkanje značaja tako gnanih avtomobilov. Avto na vodik, še razvojno toyoto FCV, smo predlanskim na poligonu v japonski Nagoji spoznali tudi mi. Izkušnja je bila pozitivna, v maskirne barve oblečena toyota je ponudila povsem običajno izkušnjo v vožnji in hitro odzivnost motorja na dodajanje plina, primerljivo z električnim motorjem. Avto smo pognali po poligonu z dvema večjima in na notranjo stran nagnjenima zavojema ter nekaj stožci. Občutno je bilo nizko težišče, ki ga omogoča namestitev gorivnih celic in dveh rezervoarjev vodika pod potniško kabino, zato se avto kljub mehkemu vzmetenju med ostreje speljanimi zavoji ni pretirano nagibal. Toyota FCV bo med kupce zapeljala še letos, njena cena bo okoli 50 tisoč evrov.
Negativni odziv tekmecev na vodik
Pri tej tehnologiji pa so Toyota, Hyundai in Honda ta hip osamljeni. Pred leti je vanjo verjel tudi BMW, zdaj se je osredotočil na druge tehnološke možnosti. Zanimiv pa je bil odziv predsednika Renaulta in Nissana Carlosa Ghosna ter prvega moža Tesle Elona Muska na razkritje Toyotinega FCV konec leta 2013.
Oba sta se odzvala s pesimizmom in prepričanjem, da avtomobili na gorivne celice ne bodo zaživeli pred letom 2020, saj do takrat ne bo zgrajena potrebna infrastruktura črpalk z vodikom, ki je pač temelj za uporabnost avtomobilov s tako tehnologijo. Tako Renault in Nissan kot Tesla tako še vedno stavijo na baterijsko polnjene električne avtomobile. Še posebej Elon Musk je prepričan, da je elektrika edina prava pot v razvoju avtomobilov, saj ob primerno zmogljivih baterijah omogoča velik doseg prek 500 kilometrov med polnjenji, zelo dobre zmogljivosti, ničelne izpuste in tudi vse boljšo mrežo hitrih polnilnic, ki jo Musk postavlja v ZDA in po Evropi.
