Včerajšnji dan sem zaključil z večerjo v družbi švedskih novinarskih kolegov na jugu Francije. En stol za Slovenijo in devet za Švedsko za veliko mizo dvorca Domain de Manville v Nimesu na jugu Francije, so sprva postavili zid med obema državama. Ko smo po kratkem klepetu ugotovili, da nas ima polovica istega lastnika - Skupino Bonnier, so kolegi iz tehnične revije, dveh časnikov in tabloida svoj jezik zamenjali za Angleščino, led je bil prebit.
Ne vem kako smo prišli na to temo, a hitro se je zgodilo - iz bencinskih hlapov smo zavili v smer elektromobilnosti, ki je v Sloveniji pretekli teden s prihodom električnih renaultov na naš trg dobila nov pomen. "Pri nas je že 2.500 električnih avtov, njihova prodaja skokovito raste. Pred letališči, upravnimi stavbami v mestu, nakupovalnimi centri, knjižnicami rastejo hitre polnilnice, ljudje so jih sprejeli kot nekaj običajnega, uporabljajo jih tudi taksisti," so pojasnili. Švedska vlada za električne avte namenja štiri tisoč evrov subvencije, za Slovenijo je planirana subvencija pet tisoč evrov. Kakšnih drugih posebnih ugodnosti nimajo, do te tehnologije denimo niso tako zagreti kot sosedi Norvežani, ki so neslišne in brezogljične avte sprejeli z še bolj odprtimi rokami.
Zato sem hitro potegnil vzporednice, se bo elektromobilnost razvijala v teh smeri kot na Švedskem, zaradi slabšega standarda sicer počasneje, pa vseeno? Sliši se dobro! Ja, a ni več tako kot je bilo pred leti, me prekinejo. "Običajne 16 amperske polnilnice so sicer še brezplačne, hitre polnilnice pa te osušijo za toliko kot bencinske - za uro hitrega polnjenja mojega BMW i3 plačam 15 evrov, s polno baterijo pa prevozim dobrih sto kilometrov. Stane me torej toliko kot bencin za isto razdaljo ali še malo več. Taksisti že vračajo električne avte, navdušenje je upadlo,..." moje misli prekine kolega iz švedskega časnika. Kako bo pri nas, seveda še ni jasno, a ta primer opozarja kako si lahko vlada in elektropodjetja v prihodnosti vzamejo svoj davek tudi pri tem energentu.
Prav nič pa vas ne bo stalo glasovanje za najlepši avto leta 2015. Ravno nasprotno, s tem si boste lahko priborili noč z električno teslo modelom S, ki zmore kar 422 konjev in omogoča 500-kilometrski doseg med polnjenji baterije. Z izborom najlepšega avtomobila leta namreč odpiramo letošnji boj za zmage in nagrade v izboru Poslovni avto leta 2015 (PAL).
Lepota je resda v očeh opazovalca, vendar pa prav malo simpatizerjev novi Mercedes CLA Shooting Brake nima. Te dni je tudi pri nas stekla prodaja urbanega lovca s trikrako zvezdo na nosu, še približno dva meseca pa bomo čakali na uradni prihod Švedskega luksuza - novega Volva XC90 -, ki so nam ga predpremierno pokazali pri novem zastopniku. S popusti kupce že vabi nežno prenovljeni C4, k nam je prišla tudi že nova linija Peugeota 308 GT, proti koncu leta pa si lahko obetamo novega razkošnega Jaguarja XF - poglejte si njegov vratolomni prvi prihod.
V znamenju razkošja za Slovence pa so tudi motocikli, delno tudi zato, ker ti vse bolj postajajo avtomobili na dveh kolesih. A čeprav najboljši skorajda božansko pojejo, še vedno potrebujejo uglasitev, za kar zna poskrbeti Akrapovič - tudi ko gre za 300-konjski Kawasaki.
Še nekaj močnejši je BMW M135i, ki smo ga popeljali po slikovitih portugalskih cestah, za 45.500 evrov pa ponuja pospešek do stotice v 4,7 sekunde in zabavo zadnjega pogona. Prav poiseben hobi pa so za marsikoga restavriranje in zbiranje starodobnih avtomobilov. Čeprav je razširjen povsod po svetu, je razlika le v količini denarja in strokovnosti.
Ste zamudili moje prejšnje pismo?
Če še niste prijavljeni na moje pismo - prijavite se in naslednjega boste prejeli prihodnji petek v e-poštni nabiralnik. Zagotovite si pregled avto panoge na enem mestu, delite ga tudi s prijatelji, sodelavci,...Prijavite se tu!
Uspešen delovni teden Vam želim
Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si
P.S.: Spremljajte nas tudi na Twitterju.