Prodaja motociklov je lani prvič po letu 2008 vidno zrasla, a je bila še vedno pri zgolj 39 odstotkih prodaje v letu 2007. »Slovenci smo v krizi postali bolj preudarni, a to še ne pomeni, da kupujemo poceni,« pravi vodja Moto centra AS Domžale Sergej Petkovšek.
Slovenci smo se nad motocikli pošteno navdušili sredi prejšnjega desetletja, statistike kažejo, da smo leta 2007 kupili skoraj 3.600 dvokolesnikov s prostornino več kot 50 kubičnih centimetrov, kar je rekorden in najbrž nikoli več dosegljiv rezultat. V časih pred krizo smo imeli tudi precej drugačne nakupne navade kot danes, ceste so polnile križarke oziroma chopperji, uspešnica prejšnjega desetletja je bila yamaha virago 250, ki je s prostorninsko ugodnim agregatom še sodila pod omejitev 350 kubikov, za katero je tiste čase veljala druga stopnja vozniškega dovoljenja. Kupovali smo superšportnike, v velikih količinah, dostopne in zmogljivostno razumne večje motocikle pa smo videvali predvsem v avtošolah.
Pred desetletjem premoč japoncev in chopperjev
Na vrhu prodaje so bile pred desetletjem štiri japonske znamke: Yamaha, Honda, Kawasaki in Suzuki. Danes se na vrhu držita le še Yamaha in Honda, v prvo trojico se je vrinil BMW, preostali japonski znamka sta zdrsnili po lestvici. Drugačna je tudi prodaja po modelih, chopperjev in superšportnikov skoraj ni več. Lani je bil daleč najbolje prodajan motocikel dostopni naked MT-07 s ceno okoli šest tisoč evrov, zanj se je odločilo 143 motoristov oziroma vsak deseti, ki si je lani kupil nov motocikel. Na drugem mestu je bila druga skrajnost - BMW veliki enduro R 1200 GS, s povprečno ceno prek 15 tisoč evrov je našel 94 kupcev. Za njim so bili na lestvici dostopni dvokolesniki, Piaggiov skuter liberty 125, Hondin skuter PCX 150 in slečeni NC 750 iste znamke, ki podobno kot yamaha MT-07 stane okoli šest tisočakov. Kaj je vodilo k tem spremembam?
Danes preudarnost, prevzemamo evropske navade
»Pred dvema desetletjema so bili motocikli pri nas predvsem statusni simbol. Večje je boljše. Zdaj pa že opažamo zrelost trga. Nakupne navade se ne razlikujejo kaj dosti od evropskih, kjer ima motociklizem precej daljšo tradicijo. Opazno se je v zadnjih letih spremenila tudi prodaja po segmentih. Še v letu 2008 je bila superšportna honda fireblade najbolj prodajan motocikel v Sloveniji - prodali so jih 108. Zdaj pa so se superšportniki povsem umaknili vse bolj priljubljenim enduro motociklom, nakedom oziroma motociklom brez oklepa ter uporabnim maxi skuterjem,« opaža vodja prodaje v Moto centru AS Domžale Sergej Petkovšek, ki že dolgo skrbi za Hondine, od letos pa tudi za Ducatijeve motocikle v Sloveniji. Dodaja, da motoristi danes kupujejo bolj preudarno. »Tiste znamke, ki so se v zadnjih letih prilagodile spremenjenim potrebam motoristov, so pri vrhu. Za uspeh na trgu je v kupčevih očeh vedno pomembna vrednost za njegov denar. A to sploh ne pomeni, da mora biti motocikel poceni.« Lani je Petkovšek opazil prvo vidnejšo rast trga po letu 2008, po njegovih številkah je bilo registriranih 1.566 motociklov, po Ardijevih slabih 1.400 .
Uresničen učinek davka
Za upad je Petkovšek leta 2010 poleg krize krivil tudi takratno uvedbo dodatnega davka na motorna vozila; njegov scenarij se je uresničil. Pred petimi leti je napovedal, da lahko petodstotni dvig cene ob nespremenjenih preostalih pogojih povzroči dodaten 20-odstotni upad prodaje ali celo večji. To se je tudi zgodilo, ko je 1. avgusta 2010 začel veljati osvežen zakon o davku na motorna vozila, ki je prvič s sedem do 10,5 odstotka (glede na moč motorja, ne na podlagi izpusta ogljikovega dioksida kot pri avtomobilih) obdavčil tudi motocikle.
Nanje ne gledamo kot na prevozno sredstvo
»Danes motocikli v večini evropskih držav niso več luksuz. Poleg trga novih motociklov rabljeni motocikli pomenijo razmeroma ugoden nakup,« opaža vodja programa motociklov v BMW Group Slovenija Samo Trpin in dodaja, da Slovenci na motocikle vseeno še vedno gledamo kot na hobi, ne kot na vsakodnevno prevozno sredstvo, kot denimo v državah, kjer so predvsem podnebne razmere ugodne za vožnjo z motorjem vse leto ali pa večino leta, in v večjih evropskih mestih. V nasprotju s Petkovškom meni, da se slovenski trg počasi pobira in da bo konec leta 2015 v razredu nad 500 kubikov, kjer ima BMW vodilni, 28-odstotni tržni delež, nekoliko večji kot v letu 2014. »Seveda pa je tukaj kar nekaj dejavnikov, ki lahko spet spremenijo gibanje v negativno. Eden izmed teh so na primer nove dodatne obdavčitve,« še pravi Trpin.
Petkovšek je letos kljub lanski rasti trga pesimističen, delno tudi zaradi znova močnega japonskega jena, ki draži Hondine in tudi druge motocikle japonske izdelave. Vesel pa je nove znamke Ducati. Pogodbo o zastopanju so z Italijani podpisali sredi minulega leta, zdaj so že operativni v vseh pogledih. »Prodaja je že stekla po pričakovanjih, naš servis prav tako. Naš cilj je prodati 40 draguljev iz Bologne. Kaže dobro,« končuje Petkovšek.
