Najbolj nenavaden avtomobil današnjega časa je nedvomno Citroënov kompaktni križanec C4 cactus, ki v sebi združuje vse tisto, po čemer so bili Francozi nekoč že dobro znani. Brez dvoma so to futuristična in prepoznavna oblika, udobje, tehnološke inovacije, prostornost, vsakodnevna uporabnost, zmerna cena in nizki stroški obratovanja. Novodobni spaček? Vsekakor je C4 cactus korak vstran od običajnega, glasnik nove dobe francoske znamke ter zelo dobro odgovarja na številne izzive svojega časa.
Kako narediti razmeroma poceni avto za množice, ki bo hkrati ponudil atraktivno obliko, tehnološke inovacije, prostornost, uporabnost, nižjo maso ter s tem nizke stroške obratovanja? Pri Citroënu so odgovor pripravljali kar nekaj let, letos pa končno pokazali rezultat.
C4 cactus je bil tako v ospredju zanimanja na ženevskem avtomobilskem salonu, vsesplošno zanimanje je požel tudi na naši prvi vožnji in še več med daljšim skupnim druženjem. Obračanje glav, glasno komentiranje, številna vprašanja in fotografiranje so bili redno na sporedu, samo 4,16 metra dolgi sivo-čokoladni kaktus z 92-konjskim dizlom je nekaj miru našel le na domačem dvorišču. A ne vedno.
Tako je nekoč miren in tih dan presekalo huronsko vpitje, vrišč in živžav otrok z vrtca na sprehodu. Kaj se dogaja, so nemara videli kako čudno žival, nenavaden dogodek ali kar NLP? Ko se misli nekoliko zbistrijo, hitro postane jasno. Seveda, zunaj je kaktus.
Otroci so sila nenavadnega jeklenega konjička nemudoma označili za vesoljsko plovilo, dva sta po temeljitem ogledu zanimivih platišč, koles in napisih na zadku vpila da gre za nekakšen avtomobilski kaktus, najpogumnejši so se ob tem previdno dotikali njegovih "bodic" in ugotavljali, da bodejo sicer ne, varujejo pa zagotovo da.
"Takoj bi se peljal s to vesoljsko ladjo," je vpil Jaka, Lara pa je po tipanju in boksanju plastične zaščite AirBumps modro ugotavljala, "da bi ati tole čudo mamici brez strahu dal v roke, saj mu ne bo hudega, če ga kje odrgne." Žiga se je tudi po nekaj glasnih pozivih vzgojiteljice komaj odlepil od njega, masivni strešni nosilci so se mu namreč zdeli idealni za otroške vragolije, Manci se je vesoljček od spredaj kar smejal, Tim je glasno ugotavljal, da se skozi njega vidi nebo, Neji pa bi se zdelo super, če bi jo dedi s takim vozil na izlete.
Brez dvoma je Citroën s C4 cactusom oblikovno zadel v polno ter na trgu ponudil zanimiv in prepoznaven unikat. Največ zanimanja požanjejo nenavaden nos vozila, ki ne skriva sorodstvenih vezi s C4 picassojem ter edinstvene in še nikoli prej uporabljene stranske zaščite Airbumps.
Podobno praktično zaščito pred lažjimi poškodbami najdemo tudi pod žarometi, na bokih ter zadku, oblikovna poslastica pa so tudi veliki strešni nosilci. Med njimi je po želji tudi velika panoramska steklena streha z visokozmogljivo termično zaščito. Ta v potniški prostor prepušča dovolj svetlobe, hkrati pa potnike ščiti pred vročino in nevarnim UV žarčenjem. Zaščita je tako dobra, da sploh ne potrebuje senčnika, njene prednosti pa so s pridom uporabljali predvsem potniki na zadnji klopi - za njihovo kratkočasje med vožnjo je tako dodatno poskrbljeno.
Nenavadni Francoz je mimogrede navdušil tudi starejše, sploh tiste na podeželju. S svojim nenavadnim in drugačnim videzom namreč dobrodošlo izstopa v običajni poplavi avtomobilske pločevine, v notranjosti pa jim ponuja sveto preproščino, za katero se zdi, da je že povsem izginila iz avtomobilov. Starejši posamezniki se vse prepogosto izgubljajo v poplavi raznoraznih informacij z vsemogočih zaslonov, kričečih barv na armaturni plošči in "lightshowa" v instrumentni plošči in kabini, hkrati pa v rokah vrtijo preprost mobilnik z le nekaj gumbi in osnovnimi funkcijami.
"Preprost in uporaben naj bo" je bilo tudi vodilo Citroënovih inženirjev in oblikovalcev, ki so v C4 cactusu uspešno združili enostavnost in sodobnost. Gumbov na osrednji konzoli tako skorajda ni, vsega skupaj jih je tam le devet (s tremi velikimi posrečeno upravljamo samodejni robotizirani menjalnik), kar so še posebej pohvalili tisti v zrelih letih.
Klasične merilnike je resda nadomestil digitalni zaslon, ki spominja na manjši tablični računalnik, a ga odlikuje preprosta grafika in odčitavanje nujno potrebnih in koristnih informacij. Pogrešili smo le merilnik vrtljajev, čeprav je bil avto opremljen s samodejnim menjalnikom in indikatorjem izbrane prestave. Še en zaslon na dotik se nahaja sredinsko na armaturni plošči.
Digitalen uporabniški vmesnik omogoča intuitivno nastavitev vseh uporabniških funkcij vozila, z njim smo se spoznavali že v C4 picassoju in Peugeotu 308, po začetnem privajanju pa postane razmeroma preprost za uporabo. Sploh pri tistih, ki prepogosto ne nastavljajo temperature klimatske naprave ali menjajo radijske postaje, za kar pa so jim tako ali tako v pomoč stikala ob spodaj in zgoraj prisekanem volanu. Še ena posebnost.
Posebno poglavje si v C4 cactusu zaslužita prednja in zadnja sedeža, nekaj retro oblikovalskih elementov (denimo ročke vrat), "magicwash" - brizgalne šobe vgrajene v metlice brisalcev - in prostoren predal pred sovoznikom. Ta se namreč odpira navzgor, zračna vreča se je tako umaknila pod strop - tudi to je posebnost po Citroënovsko. Ob tem bodo nekateri pogrešili zračne reže na sovoznikovi strani, na istem mestu pa pohvalili več prostora za noge. Volan je nastavljiv zgolj po višini - davek na varčnost -, tudi zadnja stekla se zaradi varčevanja zgolj priprejo.
Prav nič niso Francozi varčevali pri udobju oziroma počutju na prednji zofi. Pri različici s samodejnim menjalnikom sta prednja sedeža namreč lahko zlita v celoto, kar povečuje občutek prostornosti in uporabnosti, v primernih okoliščinah pa tudi intime - s pomikom sredinskega naslonjala v pokončno lego se spredaj namreč naredi prava klop za zaljubljence.
Nič več neprijetnega žuljenja pod rebra ob romantičnem opazovanju sončnega zahoda ali gledanju filmov pod milim nebom. Udobje je tako ali tako zaščitni znak Citroënov, tudi C4 cactus se temu ne izneveri in potnikom spredaj in dvema zadaj brez težav ponudi ugodje domače dnevne sobe.
C4 cactus je v oči padel tudi mamam in očetom. Prve so se najbolj navduševale nad Airbumpsi, ki boke v nakupovalnih središčih in parkiriščih ščitijo pred neljubimi poškodbami ter enostavnim in lahkotnim upravljanjem samodejnega robotiziranega menjalnika - po želji mu je moč ukazovati tudi ročno z ušesi za volanom. Pohvalile so tudi obračalni krog (10,8 metra), kamero, ki je pri vzvratnih manevrih še kako v pomoč (ponoči je povsem neuporabna, saj se na zaslonu ne vidi nič) ter nekoliko robustnejši videz, ki vliva občutek varnosti. C4 cactus je na EuroNCAP testu sicer prejel štiri zvezdice.
Družinski poglavarji so ob tem merili notranji prostor (medosje ponuja 260 cm) ter zmajevali z glavo ob nedeljivi zadnji klopi - znova davek na varčevanje, ob zlaganju tudi ne tvori ravnega dna. Malce bolj jih je osrečil pogled v prtljažnik, ta v osnovi ponuja sprejemljivih 348 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa 1.170 litrov. To je dovolj za kar nekaj prtljage, vendar nima dvojnega dna ali kakih dodatnih obstranskih prostorčkov, tisti bolj aktivni utegnejo imeti težave s spravilom opreme - sploh če želijo ob tem peljati še kakega potnika. Kako lahko avto tehta zgolj tono (dieta na več področjih), so še na glas razmišljali očetje ter vprašali, kako se obnese na cesti, koliko popije in kakšen je menjalnik.
"Nomen est omen" smo jim lahko mirno zatrdili, testnika je namreč poganjal 1,6-litrski turbodizel e-HDI z 68 kilovati (92 konji), ki je v povprečju porabil zgolj pet litrov goriva na sto kilometrov. Motor poleg varčnosti odlikujeta miren in tih tek, tudi s prožnostjo ni težav. Največji navor 230 Nm ponudi pri 1.750 vrtljajih, z mesta do stotice cactus pospeši v 11,4 sekunde, digitalni merilnik hitrosti se ustavi pri 182 km/h. Volan podprt z električnim servom je dovolj natančen, vzmetenje solidno požira luknje in neravnine na slovenskih cestah, avto se dobro obnese tudi pri hitreje odpeljanih ovinkih.
Z robotiziranim samodejnim menjalnikom smo se po nekaj kilometrih guganja ob pospeševanju in muhavosti ob spreminjanju hitrosti v ovinkih le spoprijateljili. Nanj je treba gledati kot na klasičen menjalnik brez pedala za sklopko, pa je izkušnja precej boljša. Za več užitkov v vožnji je tako treba nekoliko prisluhniti motorju, slediti občutku in z višanjem vrtljajev prehiteti menjalnik s popuščanjem plina. Ta potem lagodno in v umirjenem ritmu predstavi, brez neprijetnega zibanja in zapoznelih reakcij.
Takšna kombinacija je kot nalašč za umirjene voznike in še posebej voznice, saj ni bojazni, da bi se ob pritiskanju sklopke utrudila noga ali zataknila peta. V bolj dinamičnih trenutkih je v pomoč ročno pretikanje (pred prestavljanjem je vseeno dobro odvzeti plin), ki mu elektronika na trenutke vseeno ukazuje preveč po svoje. Če kljub vsemu izberete ročni menjalnik, spredaj izgubite zofo.
Nenavaden Citroën C4 cactus naj bi letno osrečil okoli 500 Slovencev, starejši bodo z njim glavni frajerji, očetje prepoznavni, mame pa bodo z lažjim srcem odšle po nakupih. Seveda bo to odvisno tudi od globine denarnice. Testni z najbogatejšo opremo Shine (19.600 evrov) je z nekaj dodatki stal kar 22.300 evrov. Za ta denar se na trgu dobi precej več avtomobila, vendar pa je unikatnost lahko tudi precej cenejša in dostopnejša. Osnovni C4 cactus z bencinskim trivaljnikom in opremo Live namreč stane manj kot 14 tisočakov, kar je razmeroma ugodno, osnovni dizel pa je tri tisoč evrov dražji.
Foto: Matej Kačič
