Renaultov futuristični avtomobilček eolab s porabo le liter bencina na sto kilometrov, ki ga je Matej pred kratkim spoznal v živo, je sicer še precej oddaljen od serijske proizvodnje. Dejansko v Renaultu še niso prepričani, če bo v takšni obliki sploh zapeljal med kupce, vsekakor pa bodo v serijskih avtomobilih uporabili posamezne tehnologije, ki jih razkriva varčni hibrid.
Če pa se Renault odloči za serijski nastop eolaba, bo stal toliko kot dizelski clio 1.5 dci s 66 kilovati, je za Autonews povedal renaultov šef za konkurenčnost Thierry Bollore. Takšen clio v Franciji stane 18.500 evrov.
Več o eolabu iz prve predstavitve: Renaultova študija eolab je pravi razvojni laboratorij na štirih kolesih. Sredi septembra smo o njem lahko le brali in nejeverno zrli v vse tehnične podatke, zdaj pa je bil pred nami. S prednje strani ne more in noče skriti vezi z zdajšnjimi Renaultovimi modeli, poudarjena športnost ni zgolj za okras, na bokih ima asimetrično troje vrat, streha pada proti zoženemu zadku, ki je ob tem prava oblikovna poslastica. Čeprav gre za izjemno drag razvojni prototip, so se na njem poznali številni prstni odtisi, fotoaparati so v objektiv iz neposredne bližine lovili edini primerek na svetu, za volanom so se izmenjevali danski kolegi, ko je neslišno krenil na ozko preizkusno stezo, pa smo dobili vpogled v zakulisje nastanka.
Krepko manjša masa, zavidanja vredna aerodinamika...
Vodja projekta eolab Laurent Taupin je krepko hujšanje študije ponazoril kar s cliom. Teža eolaba je tako za okoli 400 kilogramov manjša od primerljivo velikega in zmogljivega serijskega clia, ki tehta 1.200 kilogramov, zaradi hibridnega sklopa in baterije pa tehtnica na koncu pokaže 955 kilogramov. Za 30 odstotkov je v primerjavi s cliom ob tem izboljšana tudi aerodinamika, kjer so se ozrli v naravo in povzeli obliko padajoče kapljice vode - količnik zračnega upora ima koeficient zgolj 0,235, k čemur pripomore tudi po višini prilagodljivo podvozje.
Karoserijo sestavljajo ultratrda jekla, aluminij, magnezij (streha tehta le 4,5 kilograma) in polimeri, ojačani tudi s karbonskimi vlakni, vetrobransko steklo je tanjše, ob tem ima karoserija še nekaj aktivnih aerodinamičnih elementov (prednji spojler, zadaj zakrilca, pokrovi koles, kamere namesto vzvratnih ogledal ...). Pri dieti so šli celo tako daleč, da motorni pokrov nima tečajev, vse tekočine se dolivajo skozi odprtino na vrhu pokrova.
Več na tej povezavi.
