Na jugu Anglije avtomobile gradijo še po starem, večinoma z lastnimi rokami. Sami obdelujejo les vse od korenine, karoserije pobarvajo tudi v barvo šminke, če kupec tako želi, in si predvsem vzamejo toliko časa, kolikor je potrebno za izdelavo avtov za najbogatejše - Rolls-Royce.
Natrpano mestno središče Londona je bilo z zadnjega sedeža rolls-roycevega phantoma, največjega in najdražjega avta te znamke, ki te po žepu lahko udari tudi z milijonskim računom, videti kot mravljišče. Ljudje, ki divjajo po prehodu za pešce pri rdeči luči na semaforju, dvonadstropni avtobusi, ki izsiljujejo prednost, in avtomobili, ki v strnjeni vrsti, le slab meter drug za drugim, hitijo proti delovnemu mestu. Šofer Gavin, nekdanji dirkač, je mirno manevriral med gnečo, čeprav se je občasno zdelo, da bo z dva metra širokim phantomom podrsal ob kakšen drug avto. Mimoidoči mi skozi zatemnjeno zadnje okno namenjajo nasmehe, dvignjene palce, nikoli pa spačenega obraza, ki bi pokazal na nevoščljivost ali sovraštvo. Rolls-Royce je pozitiven, je angleški in je dokaz uspeha.
Industrijski objekt zlit s podeželjem južne Anglije
Zapustiva mesto, promet se zredči in neslišno drsiva proti angleškemu podeželju. Gavin pospeši do hitrosti 80 milj na uro, merilnik razpoložljive moči, ki nadomešča merilnik vrtljajev, pa negibno tiči pri 90 odstotkih, toliko rezerve še ima phantom s 6,75-litrskim V12-motorjem, potovalni računalnik pa kljub umirjenemu tempu kaže 25,1-litrsko povprečno porabo! »Naši kupci letno naredijo le nekaj tisoč kilometrov, zato rolls-roycei nimajo tako velikega ogljičnega odtisa, kot se zdi,« mi prebere misli Gavin.
Po dobri uri vožnje zavijeva v Goodwood na jugu Anglije, zeleno območje, obdano s travniki in kmetijami. Nikoli si ne bi mislil, da bi v takšnem okolju lahko stala tovarna oziroma da bi sodila vanj. Tako so pred letom 2003 razmišljali tudi domačini, ki so se na vse kriplje upirali gradnji tovarne. Upor jim vsaj uradno ni uspel, a je prinesel pozitiven učinek pri zasnovi tovarne. Zapeljeva po blagem klancu navzdol, mimo umetnega jezera do nizke stavbe, na vrhu prekrite s travo. Inštitut, fakulteta? Ne, tovarna Rolls-Royce, ki kaže učinke upora domačinov. Ta je povzročil, da so pri Rolls-Royceu pri zasnovi tovarne in njeni umestitvi v okolje želeli stavbo povsem skriti pred pogledi in jo zliti z okoljem. Zato so skopali globoko luknjo, iz nje odstranili 80 tisoč ton peska in zemlje in v njej zgradili tovarno. »Tako smo jo skrili tudi pred pogledi iz zraka, saj strehe nizkega poslopja prerašča trava. Domačini so danes ponosni na tovarno, tudi zato, ker spodbuja lokalno ekonomijo. V njej je delo dobilo 1.500 ljudi, od tega velik del iz okolice Goodwooda,« pojasni Janice Davis, ki me odpelje na ogled tovarne.
Avto v barvi šminke, psa, česarkoli želite
Veliko preddverje je skoraj prazno, na sredini le sprejemni pult, ob straneh pa rolls-roycea iz začetkov preteklega stoletja. Povzpneva se po stopnicah do prvega nadstropja, kjer so v vrsti zložene od pet do 6,1-metrske karoserije ghostov, wratithov in phantomov. »Te pridejo iz Goldinga, tam jih sestavijo in nanesejo dva zaščitna sloja, pri nas pa dobijo še pet slojev, vključno z barvo. To je edini postopek, ki ga opravijo roboti, vse drugo je delo človeških rok,« me pouči Davisova. Na zidu so v vrsto razporejeni vzorci barv. Kar 80 odstotkov kupcev si sicer izbere belo, črno ali srebrno, a v Goodwoodu ugodijo vsakršni želji, pove Davisova in pridrži odtenek mehko rožnate barve in majhne obrabljene šminke. »Ta košček nam je prinesel kupec, gre za šminko njegove žene Debre, in ugodili smo njegovi želji - dobil je phantoma z natanko takšnim odtenkom, barvo pa smo poimenovali Debra pink,« pojasni sogovornica. Drugi kupec si je zaželel barvo svojega psa, tretji odtenek športnega mclarna vulcano red in še je podobnih zgodb, skupno jim je le, da omejitev ni. Od nenavadnih do razkošnih želja - najbolj razvpito je imel kupec, ki si je zaželel zlato. V tovarni so barvi dodali prašne delce, na liter barve 19 gramov in le barvanje je stalo več kot 30 tisoč evrov. Barvanje karoserij ponavadi traja teden dni, dodatne želje pa lahko ta postopek podaljšajo za nekajkrat.
Sterilno okolje, kjer rolls dobi dušo
Sprehodiva se v spodnje nadstropje, kjer izza zaprtih vrat v proizvodno halo delavci na drsnih mizah ročno potisnejo belega kupeja wraitha. Električni so le vozički, ki jih je izdeloval eden izmed ustanovitelj znamke Henry Rolls, preden se je lotil avtomobilov. Hodim lahko le po sredinskem pasu, zunaj tega imajo delavci posebne čevlje, s katerimi ne prenašajo umazanije in prahu, ne poškodujejo različnih delov - s tal bi lahko jedel. Na drugi postaji čaka model ghost, delavci mu vgrajujejo kilometre dolge kable, ki jih poleg drugih delov s pomočjo računalniško pripravljenega seznama nakupujejo na policah na drugi strani hale - temu delu pravijo supermarket, saj so tu natančno zloženi posamezni deli za vsak avto. Za sestavo na tej postaji imajo 55 minut časa oziroma približno 15-krat manj kot v tovarnah, ki izdelujejo navadne avtomobile. Na tretji postaji rolls dobi dušo, pravi Davisova, saj se tu združita 5,7-metrska gmota kovine in aluminija - pogonski sklop z motorjem, menjalnikom in kardanom se združi s karoserijo.
Medtem ko rolls dobi zvezdnat strop, Revoz izdela celega twinga
Na postaji, kjer rollsi dobijo sedeže, usnje na stropu, vrata in druge dele, se ustavimo pri šivalnici, kjer delavci prebadajo velik kos usnja. Vanj so ročno, z enakomernimi razmiki naredili kar 1.340 lukenj, skoznje potegnili enako število steklenih vlaken, jih porezali in zalepili. Postopek, ki traja toliko časa, kolikor Revoz potrebuje za sestavo twinga - od 12 do 14 ur -, bo kupcu prinesel učinek zvezdnega neba v avtu. Poleg šivalnice so v vrsto razporejena in vakuumsko vkleščena vrata, ki čakajo na vgradnjo. Tisti dan so bila vsa oblečena v kombinacijo črnega in rdečega usnja. »Ti avtomobili gredo na Kitajsko, naš največji trg. Kitajcem rdeča barva prinaša srečo, črna pa pomeni uspeh,« pojasni Davisova. Usnje barvo dobi s postopkom pigmentacije, pomemben pa je tudi njegov izvor. »Kože krav niso dovolj kakovostne, vselej izberemo bike in še te iz severnih delov Evrope in drugih celin,« pojasni vodička in pokaže na mikroskopsko majhne luknjice v usnju, ki jih povzročijo insekti. Te v tovarni odrežejo, manjkajoče dele prekrijejo z brezhibnim usnjem, za obleko phantoma porabijo od 11 do 15 kož, odrezani ostanki pa svojo pot končajo v modni industriji. V ozadju galerije na severnem delu tovarne, imenovanem »bespoke«, rolls-roycei dobijo najvidnejši individualen značaj - tu v obloge strehe in vrat vgradijo diamante, lesene obloge s posebno tematiko po izbiri kupca, izvezejo dodatke na preproge, sedeže, skratka izdelajo avto po meri lastnika.
Les pripoveduje posebno zgodbo. Njegova obdelava se začne, ko v tovarno pridejo korenine oreha ali češnje, nadaljuje se z rezanjem tankih plasti, nanosom petih lakov, rezljanjem, risanjem ali laserskim graviranjem vzorcev in napisov, celoten postopek od surovine do končnega izdelka pa traja več kot mesec dni, zato poteka sočasno s proizvodnjo drugih delov avta. Furnir pa je le vrhnja plast lesenih oblog, osnova je običajen les, ojačan z aluminijem in stisnjen pod tlakom 400 ton.
Trenutek resnice na koncu linije
Na koncu linije vsak avto čaka še računalniški pregled, ta sporoči morebitne napake in ime tistega, ki jo je zagrešil. »Nihče si ne želi biti na sramotilnem zidu,« se zareži Davisova in doda, da je takšnih primerov sicer zelo malo. Sledita še peturno poliranje, ki karoserijo pripelje do bleščečega sijaja, in preizkus na stezi, kjer rollse poženejo do konca in še preverijo vodotesnost. In po dobrem mesecu dni, če kupec ni bil preveč izbirčen, je rojen novi rolls-royce. Eden izmed 3.500 primerkov, ki stane od 350 tisoč evrov do več kot milijona - odvisno od lokalnih davščin in opreme. V zadnjem delu industrijskega poslopja jih je tisti dan na kupce čakalo več kot 60, štiridnevna proizvodnja torej, vredna okoli 30 milijonov evrov.
Foto: Miloš Milač
