Morda se sliši nenavadno, a je res. Imeniten mercedes-benz s karavanskim zadkom je postal že klasik, saj je v četrti generaciji predvidljiv kot dizel v nosu in zvezda na njem. Predvidljiva pa je tudi njegova oblika, zasnova pogona, razmerja prednjega dela, kabine, zadka in višine od tal, ter tudi razmerja med imenitnostjo in prostornostjo, ki je znova precej uravnoteženo. Pravi klasik torej, ki ga marsikdo ne bi zamenjal za kakšen bolj novodoben prestižen avto, denimo enoprostorca, športnega terenca, terenskega karavana ali pa celo kupejevskega športnega terenca. Še večji klasik je le limuzinski C, ki je pred desetletji prvega karavanskega brata najbrž gledal podobno, kot ta danes gleda zgoraj omenjene nišne modele.
Kot limuzina, a prostornejši in vsaj 1.600 evrov dražji
Klasika prinaša zadnji ali štirikolesni pogon 4MATIC (ta v povezavi z motorjema C 250 BlueTEC in C 220 BlueTEC prihajata ob prelomu leta), že znane oblikovne poteze in zunanje mere limuzine nadgrajene s karavanskim zadkom oblih oblik in 1.600 do 1.700 evrov višjo ceno. Prinaša tudi vse tisto, kar že poznamo iz razreda C. Torej imenitno potniško kabino z visoko in širiko sredinsko konzolo ter prostostoječim zaslonom na njenem vrhu, nizko nameščene in udobne sedeže, ne ravno razkošno prostornost na zadnji klopi, prtljažnik, ki je sicer nekaj večji kot pri predhodniku in od tekmecev, a še vedno ne sodi med velikane, kot denimo pri večjem razredu E ter serijsko in doplačilno varnost v razrednem vrhu. Od sistema pre-safe, ki poskrbi pred trkom poskrbi za manjše posledice, do doplačljivega radarskega tempomata ki sodeluje s sistemom za vzdrževanje vozila znotraj voznega pasu.
Nova motorja na dnu ponudbe
Znani so tudi motorji in menjalniki, septembrska novost v limuzini in karavanu pa sta dva 1,6 litrska turbodizla s 85 in 100 kilovati in tovarniško porabo pod štirimi litri, ki bosta z dna cenika s cenami 34.500 oziroma 36.410 evrov skušala zvabiti največ kupcev. V ljubljanskem Autocommercu bi radi z novim CT povečali delež karavanov v družini C, v preteklosti je bil le nekaj višji od desetih odstotkov.
Foto: Miloš Milač