Na oko lepih in všečnih avtomobilov je kar nekaj, saj se proizvajalci še kako trudijo ponuditi izdelek, ki bo kupcem tudi z videzom zlezel pod kožo. Ampak tukaj je še drugačne vrsta lepota. Takšna, ki jo priznavajo in opazijo tudi tisti, ki so jim avtomobili španska vas, ali tisti, ki so goreče zapriseženi zgolj tej ali oni znamki in ostalih še povohajo ne.
Ko pločevina dobi poklon tudi od teh je vse jasno: res gre za privlačen izdelek, delo pravih oblikovalskih mojstrov. Alfa Romeo giulietta tako najbolje ve, kako osvajati s privlačnim videzom, sploh zdaj, ko so jo po treh letih rahlo kozmetično popravili.
Recept je že star in znan: kar je dobro, ne spreminjaj, kar ni, popravi. Italijani so tako neko popoldne lahko zgolj ležerno zavihali rokave, vzeli v roke tanek čopič in v slogu največjih slikarskih mojstrov poskrbeli zgolj za finese na zunanjosti njihove kompaktne Alfe Romeo. Gotovo boste prej opazili krajšo pričesko Bruca Willisa, kot pa spremembe na polepšani Juliji,... Spredaj so maski odvzeli zgornjo kromirano letev, obenem so zatemnili stekla žarometov in meglenke namestili v ohišja srebrne barve, zato bolj izstopata. Kupci lahko izbirajo med tremi novimi barvami karoserije, večja je izbira tudi aluminijastih platišč v velikosti od 16 do 18 palcev. To je vse, blišč seveda ostaja.
Giulietta je ob tem ohranila mere - v dolžino meri 435 centimetrov, v širino 180, v višino 147, medosna razdalja znaša 263,5 centrimetra, prtljažnik pa sprejme 350 litrov oziroma s 1.045 s podrto zadnjo klopjo. Več sprememb je v notranjosti, kjer giulietta sledi smernicam avtoindustrije.
Namesto klasičnega radia z mini zaslonom lahko kupci izbirajo med dvema zaslonoma na dotik novega infotainmenta, pet- in 6,5-palčnim, ki omogoča tudi povezljivost z zunanjimi napravami. Bluetooth je izboljšan, sistem z večjim zaslonom pa ponuja prenovljeno in izboljšano navigacijo.
Na voljo sta tudi vtičnici USB in AUX, postavljeni sta nekoliko nerodno, na voljo je tudi reža za SD spominske kartice. V kabini so novi še sedeži in njihovo oblazinjenje, nove obloge vrat se giulietti lepo podajo, celoten paket pa izboljšuje vtis o kakovosti izdelka. Na voljo je tudi precej dodatne opreme, denimo posebna lita platišča, rdeče zavorne čeljusti, črna notranjost, paket Sport, parkirna tipala spredaj in zadaj,...kar razumljivo dvigne nabavno ceno - pri testni za dobre tri tisočake na 22.540 evrov.
Pod kožo je prenovljena giulietta bolje izolirana, zato je v kabini tišja, inženirji so nekoliko dodelali tudi podvozje - avto se zdaj pelje še bolj suvereno - nekaj drobnih sprememb pa prinašajo že znani motorji. Preizkusili smo bencinskega s 125 kilovati oziroma 170 konji, ki giulietto do stotice potisne v 7,8 sekunde, merilnik hitrosti pa se ustavi pri 228 km/h. Pri Alfi so sicer v skladu z modernimi smernicami izvedli zmanjševanje prostornin motorjev - iz ponudbe je izginil šestvaljnik -, srednje zmogljiv 1,4-litrski štirivaljnik z 250 Nm navora pri 2500 vrtljajih je tako pošteno navit, davek pa plačamo na bencinski črpalki.
Če je poraba ugodna pri zmerni vožnji (vrti se pri sedmih litrih, tudi po zaslugi odličnega sistema start/stop) pa se začne premosorazmerno večati z odločnejšim pritiskanjem na plin. In brez tega v Alfi preprosto ne gre, ne kiti se zaman s pridevnikom »športno srce«. K podzavestnemu iskanju idealne linije v zavojih, suverenem prehitevanju in popolni budnosti pri rdeči luči pripomore tudi Alfina posebnost, sistem DNA.
Ta vozniku daje možnost, da izbira elektronsko podporo načina vožnje, črke pa imajo še kako svoj pomen. D brez dvoma pomeni dinamično, N kot »natural« je primeren za običajno vožnjo, že precej pomehkuženi A pa služi za podporo pri slabših razmerah na cesti (All Weather). Po umirjenih položajih DNA stikala bodo večkrat posegle dekleta in dame, moški pa bodo pogosteje pretaknili v D.
Giulietta vam takrat med instrumenti iskrivo pomežikne in poskoči kot kak vranec tik pred galopom ter da vozniku jasno vedeti, da je pripravljena na vse. D namreč prinaša bolj odzivno, neposredno in športno Alfo. Motor je občutno bolj odziven na stopalko za plin, volan otrdi in tako v ovinkih bolje komunicira z voznikom, zavore pa so s sistemom »pre-fill« hitreje pripravljene na akcijo. Predpolnitev zavornega sistema se namreč zgodi že ko voznik popusti plin, sistem pa izboljša odzivnost zavor.
V načinu D se vklopi tudi elektronska zapora diferenciala Q2, ki zaradi ovinka razbremenjeno kolo načrtno zavira ter poskrbi za prenos navora na drugo kolo. Občutki v zaprtih ovinkih so tako že prav dirkaški, lega nadpovprečna, elektronika pa poskrbi tudi za zakasnjeno delovanje ESP - povsem izklopiti se ga žal ne da. Giulietta v ovinkih prepriča z odlično lego, ob tem je po zaslugi zelo neposrednega volana tudi dobro vodljiva. Ob športno navdahnjenem vzmetenju razumljivo trpi udobje, sploh na slovenskih cestah, a zagrizeni alfisti tega niti ne bodo opazili.
Motor ponuja dva obraza. Njegova prožnost mu zagotavlja udobno vožnjo v umirjenem prometu od okoli 1600 vrtljajev naprej - a nič več kot to -, pod to številko pa je motor skorajda neuporaben. Nizkih vrtljajev kot da ne ljubi, sploh v položaju D, v povsem drugačni luči pa se pokaže nad 3000 vrtljaji, ko se turbina že vrti na vso moč.
Avto se takrat prelevi v pravega športnika, svoje doda tudi zvok motorja, sape pa mu opazneje začne zmanjkovati pri okoli 6000 vrtljajih, čeprav naj bi se zmogel zavrteti do 6500 vrtljajev. Kakšnega voznika zna zmotiti tudi bolj izrazita turboluknja, sploh v nižjih prestavah motor v trenutku sune in je skorajda nujno odvzeti plin. Kljub temu motor ponuja veliko zabave, a se hkrati z veseljačenjem strmo povzpne tudi poraba. Deset litrov ni nobena težava, na testu se je povprečna ustalila pri 8,5 litra.
Alfina giulietta je lahko mirna in krotka lepotica ali pa dirkaško ostra kraljica, kakor se vam tisti hip zahoče. Spodobno opremljena ne stane celega premoženja (Distinctive je drugi najbogatejši paket), hkrati je dovolj drugačna, da lahko premami še koga, ne zgolj tradicionalnih alfistov. Alfe imajo namreč ob lepoti še nekaj, kar manjka marsikateri znamki ali modelu: karizmo.
Ni ravno povsem običajno, da si drugi udeleženec v prometu z zanimanjem ogleduje vaš avto (Alfist te bo tako ali tako že skoraj po prijateljsko pozdravil), da te prijazno opozori na morebitno nevšečnost, da vam varnostnik mimogrede uredi prostor za parkiranje in seveda - vrnimo se na začetek - da ob tem iz ust zaslišiš še iskreni komentar: res prava lepotica.
Foto: Matej Kačič
