V tujini, predvsem v zahodni Evropi in v ZDA, je trg s starodobniki zelo razvit, prinaša tudi številne priložnosti za poznavalce oziroma zbiratelje. Redki ekskluzivni modeli pa pišejo zanimive zgodbe, ki jim dvigujejo vrednost. Vozile so jih slavne osebe, od filmskih igralcev, pevcev do diktatorjev ter kraljev in kraljic. Tisti najdražji so bili izdelani v zelo majhnih serijah, večinoma ročno ter z izjemnim občutkom za podrobnosti in tehniko. V svojem času so postavljali merila tehnike in oblike ter zmagovali na dirkah. Na dražbah in v zasebnih zbirkah dosegajo milijonske vrednosti. Za vse razen zelo redkih izjem so značilne tudi spoštljive letnice izdelave, večinoma med zgodnjimi tridesetimi in poznimi šestdesetimi leti minulega stoletja, in seveda brezhibna ohranjenost ter v celoti originalni sestavni deli.
V svetu se okoli njih vrtijo milijoni
Najdražji avto je bil prodan letos, gre za ferrari 250 GTO letnik 1963, neznani kupec je zanj odštel 37,6 milijona evrov. Rdeči ferrari je v zadnjem letu pridobil 49 odstotkov vrednosti. Za primerjavo, novi laferrari, najbolj ekskluzivni stroj na štirih kolesih, ki ga je kadarkoli izdelala tovarna v Maranellu, stane milijon. Kaj starostniku daje tako visoko vrednost? Poleg znamke, ki sodi med najbolj občudovane na svetu, denimo ekskluzivnost modela, ki je bil med letoma 1962 in 1964 izdelan le v 36 primerkih. Vsakega od njih je kupcu osebno izročil ustanovitelj in takratni prvi mož Ferrarija Enzo Ferrari. Model 250 GTO je zmagoval na dirkah v šestdesetih letih, za tiste čase je dosegal vrtoglave zmogljivosti - 300 konjev iz trilitrskega motorja V12 je dvosedežni kupe gnalo do 280 kilometrov na uro in do stotice v 6,1 sekunde. Njegovo vrednost so dvigovali tudi zvezdniški lastniki - denimo Nick Mason iz skupine Pink Floyd in didžej Chris Evans.
Slavni lastniki so občasno celo pomembnejše merilo pri določanju cene kot sam letnik in redkost avtomobila. Hondina mladenka, honda NSX letnik 1992, je na februarski dražbi v angleškem Silverstonu dosegla trikrat višjo ceno, kot jo ta avto običajno ima na trgu - le zato, ker je črno hondo uporabljal sloviti dirkač Ayrton Senna dve leti pred smrtjo na dirki formule 1 v Imoli leta 1994.
Pri nas le desetina vredna več kot deset tisočakov
Ko pa starodobnike postavimo v Slovenijo, postanejo razsežnosti tega posla oziroma predvsem hobija precej manjše. Dražb na naših tleh skorajda ni, morda le ena na tri leta, ki na Gospodarskem razstavišču poteka v okviru sejma starodobnikov. »Prek 90 odstotkov avtomobilov, starejših od 30 let, ob tej starosti stari avti postanejo starodobniki, je v Sloveniji vrednih do deset tisoč evrov, manjšina pa dosega višje, a vsekakor ne milijonske vrednosti,« pojasnjuje tehnični komisar Zveze za starodobna vozila Slovenije (SVS) Jure Petač.
Najdražji je cadillac, sledita cobra in mercedes-benz
In kaj je v tem hipu na voljo na našem trgu? Pregledali smo ponudbo na največjem slovenskem avtooglasniku. Petačeva ocena drži, v ponudbi je prek 400 vozil, ki so bila izdelana pred letom 1974, le okoli 30 pa jih dosega ceno, višjo od 11 tisoč evrov. Najdražji je cadillac series 2 convertible, 67.500 evrov vreden eleganten kabriolet letnik 1959 z drobižem prevoženih kilometrov, tako zatrjuje prodajalec, in bencinskim motorjem z dvesto kilovati. Podroben ogled oglasa pa razkrije, da prodajalec lahko avto na željo kupca uvozi iz ZDA, k omenjeni ceni pa je treba prišteti še dajatve. Drugi najdražji avto je cobra letnik 1965, dvosedežni roadster, ki je zaslovel po zaslugi Hollywooda. Majhen dvosedežni roadster poganja sedemlitrski bencinski motor V8 s 514 konjiči (377 kilovati), prodajalec pa zanj želi 60 tisoč evrov. Na tretjem mestu po ocenjeni vrednosti pa je mercedes-benz SL 230 letnik 1965, prodajalec zanj želi iztržiti 50 tisoč evrov.
Majhnost trga je lahko prednost
Majhnost trga pa po besedah Jureta Petača ni nujno slabost. Opaža, da skromno povpraševanje po dragih avtih lahko pomeni tudi prednost, saj lahko avto pri nas kupiš ceneje kot v tujini. Izbira pa je seveda veliko manjša, zato je želeni avto precej teže najti ali pa ga sploh ni na trgu. Petač ima pri dobrih tridesetih letih starodobnike že v krvi, saj se je s tem konjičkom ukvarjal že njegov oče Janez oziroma se še danes, pri 77 letih starosti. Njegov oče je tudi eden redkih profesionalnih restavratorjev avtomobilov, leta 1995 je bil celo edini, pojasnjuje Jure Petač.
Kdo želi za volan oldtimerja
Kaj nas vleče k starinam, ki so za marsikoga le kup pločevine, in kaj poznavalec svetuje amaterju na tem področju? »Najprej se mora kupec vprašati, zakaj želi imeti starodobnika. Razlogov pa je ponavadi več,« pravi Jure Petač. Ljudi, ki jih je pri tem hobiju spoznal, tako deli v šest skupin. Prvi so tehnični zanesenjaki, mednje prišteva tudi sebe, drugi so ljudje, ki želijo s starodobniki oplemenititi svoj denar, tretje v ta svet vleče družabnost s somišljeniki, četrti pa so posredno in neposredno profesionalno vpleteni v svet starodobnikov, zato so pozneje postali ljubitelji, denimo mehaniki, ličarji ... Peta skupina so izjeme, ki so starodobnik podedovali. Šesta pa sanjači, ki so si v mladih letih želeli takrat nedosegljiv avto, na stara leta pa lahko svoje sanje uresničijo.
Kaj morate vedeti, preden skočite
Tistim, ki bi se zaradi kateregakoli razloga odločili za nakup starodobnika, pa Petač na srce polaga: »Čas pred nakupom se meri v letih, svetujem prebiranje literature, slovenskih in tujih revij, srečanja s somišljeniki in čim več izmenjave mnenj, da sploh veste, v kaj se spuščate. Šele potem človek dobi občutek, kaj si sploh želi in kaj je dosegljivo. Pri samem nakupu je treba s seboj nujno vzeti strokovnjaka, prodajalci vas lahko hitro prinesejo okrog. Velja še naslednje: če si nekdo želi starodobnika in meni, da si ga bo popravljal v domači garaži, se moti. Vzdrževanje je precej bolj zahtevno kot pri novih vozilih. Svetujem, da si kupite vozen, registriran starodobnik, dela na njem bo še vedno več kot preveč. Pomembno je tudi, da je dovolj zmogljiv in zanesljiv za današnji promet, starodobnik pa naj bo drugi ali tretji avto v družini.«
Dostopnim so cene padle, dragim zrasle
V Sloveniji Petač sicer ne pozna nikogar, ki bi si omislil starodobnika in ga sam v celoti restavriral. Pravi, da kupci vselej za določena dela poiščejo zunanje izvajalce, tapetnike, ličarje ..., kakovostno delo se tudi pri nas že kar drago plača, pravi. V tujini pa je precej drugače, saj je zaradi velikosti trgov in tudi večje kupne moči ta panoga bolj razvita. Delavnice se specializirajo za posamezno znamko in tudi zgolj za en model avtomobila, pa od tega lahko dobro živijo. Petač, ki redno spremlja domači in tuji trg, ugotavlja, da so cene oldtimerjev v nižjem cenovnem razredu, med pet in 20 tisoč evri, od leta 2008 do danes upadle. Ravno nasprotno pa se dogaja v razredu nad sto tisočakov, pri nas je takšnih avtomobilov okoli 50, kjer so vrednosti v času krize skokovito zrasle. Kot primer navaja mercedes-benza 190 SL letnik 1960, ta je v zadnjih letih podvojil vrednost s 60 na povprečno 120 tisoč evrov. Petač je ob tem zaznal še novo skupino navdušencev nad avtomobili starejših letnikov, mladi so začeli kupovati in tudi predelovati majhne športne avtomobile, kot sta volkswagen golf GTI prve generacije in opel kadet GSI. A ti avti redko zadržijo originalne dele, lastniki jim z dodatki pogosto močno spremenijo videz.
Petačev mercedes-benz 300d z ameriškim značajem
In kaj vozi sam? Za vsakodnevne vožnje ima forda focusa letnik 2003. Pomeni mu le prevozno sredstvo, nič več. Novi avtomobili ga ne zanimajo, saj je voznik preveč izoliran od ceste, motorja, menjalnika in vrtečih se delov, skratka vsega dogajanja okoli sebe. Zato je njegova zgornja meja letnik 1980, ko se je končalo obdobje kroma in začelo obdobje elektronskih vbrizgov, plastičnih delov. In zato vozi mercedes-benza 300d letnik 1974 iz obdobja, ko so bili avtomobili bolj preprosti in prvinski. »To ni običajen avto,« opisuje Petač. Ima zanimivo zgodbo in nekaj posebnosti. K nam ga je pripeljal Slovenec, ki je delal v Ameriki, avto se je nato po naših cestah približno 15 let vozil z ameriškimi tablicami. Ko je lastnik preminil, je sameval celih sedem let, od takrat pa je v Petačevi garaži. Avto je večino življenja preživel v Teksasu, močno sonce mu je večkrat močno pobledilo temno zeleno karoserijsko barvo, zato je v tem času ličarja obiskal kar trikrat. Nemec je poseben, ker ima za tiste čase zelo bogato opremo. Vsa štiri stekla žene elektrika, ima klimatsko napravo in samodejni menjalnik. Originalnemu 65-litrskemu rezervoarju so za ameriški trg dodali dodaten 90-litrski rezervoar, ki je omogočal veliko število prevoženih kilometrov med polnjenji. Motor je trilitrski petvaljni dizel z 59 kilovati (80 konjskimi močmi), z njim si je Mercedes-Benz utiral pot na ameriški trg, ki še danes stavi na bencinske motorje. Stroj sicer slovi kot eden najbolj trdoživih vseh časov, Petačev ima 120 tisoč kilometrov, nekateri primerki so prevozili tudi več kot milijon kilometrov. Njegova današnja vrednost je po sogovornikovih besedah med sedem in 15 tisoč evri.Katere starostnike bi Jure Petač, tehnični komisar Zveze za starodobna vozila Slovenije, svetoval navdušencem? Petač najprej poudarja, da gre za subjektivno mnenje. Cene avtomobilov so okvirne, veljajo za srednje do dobro ohranjene primerke, med njimi pa so tudi takšni, ki so bolj zahtevni za vzdrževanje. Ker imajo ljudje različne okuse, je za vsako cenovno kategorijo navedel po tri zasnove oziroma oblike avtov: kabriolet, limuzina in eksot ter pri nekaterih še priporočil letnik izdelave.
Petač najprej poudarja, da gre za subjektivno mnenje. Cene avtomobilov so okvirne, veljajo za srednje do dobro ohranjene primerke, med njimi pa so tudi takšni, ki so bolj zahtevni za vzdrževanje. Ker imajo ljudje različne okuse, je za vsako cenovno kategorijo navedel po tri zasnove oziroma oblike avtov: kabriolet, limuzina in eksot ter pri nekaterih še priporočil letnik izdelave.
Galerija Poletni Weekend na povezavi Poletni Weekend 2014
