Medtem ko smo Slovenci leta 2008, preden je v polnem zamahu udarila gospodarska kriza, kupovali predvsem majhne avte, kot sta renault clio in volkswagen polo, ter enoprostorce, se je naš okus v času krize močno spremenil. Morda se sliši nenavadno, a številke ne lažejo; iz osiromašenih denarnic smo denar v težkih časih še pogosteje namenili nakupu v osnovi zelo neracionalnih športnih terencev, sočasno pa je delež najbolj priljubljenega razreda malih avtov upadel, povečal pa se je delež kompaktnih avtov, kot sta volkswagen golf in kia ceed.
Enodnevne registracije
Vsaka statistika ima svoje ozadje, ki številkam daje pravo vrednost. Začeti moramo s tako imenovanimi enodnevnimi registracijami, avtomobili, ki le za nekaj dni, nekateri tudi za nekaj mesecev dobijo slovenske registrske tablice, a končne kupce najdejo v drugih državah EU. Trgovci tako ravnajo, da lažje izpolnijo načrte, h katerim jih zavezuje tovarna, obenem se s prodajo na druge trge rešijo zaloge in hkrati povečajo prodajo ter zaslužek. Delež enodnevnih registracij v skupni prodaji novih osebnih avtomobilov je bil leta 2008 dobrih 20 odstotkov, lani in letos pa je zrasel na okoli 30 odstotkov, kar pomeni, da je dejanski upad prodaje avtov v tem času med 30 in 40 odstotki. Enodnevne registracije ob tem na laž postavijo tudi deleže posameznih avtomobilskih razredov, a ne tako zelo, da iz njih ne bi mogli ugotoviti trendov.
Namesto limuzin in enoprostorcev športni terenci
Trendi pa so zanimivi, vsaj na prvi pogled tudi precej nelogični. Športni terenci oziroma s tujko SUV so od leta 2008 namreč podvojili delež, s šest na 12,8 odstotka, kar je, če upoštevamo, da gre predvsem za neracionalne avtomobile ne glede na razred, v katerega sodijo, nenavadno glede na viden upad kupne moči v tem času. »Razlog za rast razreda je v velikem številu novih modelov predvsem v nižjih avtomobilskih razredih in tudi v tem, da ljudje avto še vedno kupujejo s čustvi, zato je marsikateri kupec poslovno limuzino ali enoprostorca zamenjal za športnega terenca podobne ali nižje vrednosti,« pojasnjujejo trgovci. Naša analiza je pokazala, da trditve držijo. Na trg je v zadnjih petih letih zapeljalo več kot 20 novih modelov razreda SUV, razred pa se je ob tem tudi temeljito spremenil. Medtem ko smo pred leti pod to oznako poznali predvsem kompaktne in večje športne terence z dizelskim motorjem, pogonom na vsa štiri kolesa in ceno precej prek 20 tisočakov, je danes položaj precej drugačen. Na trgu kraljujejo manjši in cenejši SUV, denimo opel mokka za 17 tisočakov, nissan juke za 15 tisočakov, renault captur in peugeot 2008, ki staneta pod 14 tisočaki, ter kompaktni terenci, kot so hyundai iX35, kia sportage in ford kuga, katerih cena je v tem času upadla pod 20 tisočakov. Štirikolesni pogon je vse redkejši, dizelski motorji se prodajajo predvsem v šibkejših različicah, vse več pa je sodobnih bencinskih strojev.
Majhni so se podražili, razred večji pocenili
Sodobni SUV so se torej približali navadnim osebnim avtom, ločnica med drugimi razredi se je stanjšala, zato skok njihovega deleža niti ni tako nenavaden. Da se je delež avtov srednjega oziroma poslovnega razreda v zadnjih petih letih zmanjšal z 8,5 na sedem odstotkov, ni presenečenje. Za to imajo zasluge manjša kupna moč in že omenjeni športni terenci, ki so poslovneže zbrisali z nakupnih seznamov nekaterih kupcev. Športni terenci so krivi za upad deleža enoprostorcev; v zadnjih petih letih so izgubili 2,5 odstotne točke. Da je delež majhnih avtov, sem sodijo renault clio, volkswagen polo in drugi, v tem času upadel s 30 na 24 odstotkov, pa sta kriva upad cen razred večjih kompaktnih avtov in obogatena ponudba v tem razredu, kamor so se naselili tudi nizkocenovni chevrolet cruze, peugeot 301, citroen C-elysee in Dacijini modeli. Majhni so se v istem času podražili, saj so dobili več serijske opreme, denimo klimatsko napravo in obvezen sistem ESP, ki je ceno dvignil vsaj za 200 do 300 evrov. Med posameznimi razredi izstopa še 1,6-odstotni delež prestižnih limuzin visokega srednjega razreda, sem sodijo denimo BMW serije 5, audi A6 in mercedes-benz razreda E. Ta je od leta 2008 zrasel za 0,6 odstotne točke. Razlog seveda ni izboljšanje standarda direktorjev v podjetjih, ampak agresivnejša cenovna politika trgovcev in velik delež malo rabljenih, do leto dni starih vozil, ki med kupce vozijo s 30 ali več odstotkov nižjimi cenami kot novi. Potrojena rast deleža najmanjših avtomobilov, kamor sodita denimo fiat panda in renault twingo, je ob tem posledica enodnevnih registracij.
Škode zmagujejo, Renault izgublja
In kaj prikazuje lestvica najbolje prodajanih avtomobilskih modelov v letih 2008, 2013 in v prvem polletju letos? Na vrhu lestvice sta močno napredovala Škodina modela octavia in rapid, po številu prodanih vozil pa sta nazadovala renault clio in megane, fiat punto je ob tem izginil iz prve petnajsterice. Vanjo sta se pririnila športna terenca nissan juke in renault captur, še leta 2008 so bili med najbolje prodajanimi avtomobili le klasično zasnovane limuzine, kombilimuzine in enoprostorci. Da v vrhu ni več volkswagna passata, je jasno zaradi upada kupne moči in ostarelosti passata, konec leta bo na trgu novi model. Da je na tej lestvici že precej star citroën C4, in ne sveža kia ceed, pa je posledica agresivnega tržnega nastopa citroëna, ki je visoke številke dosegel po enaki poti kot v prvih letih krize kia ceed, z zelo ugodno ceno.
Članek je objavljen v reviji Moje finance, julij-avgust 2014.
Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.