Avtomobilski proizvajalci so lani prijavili rekordno število patentov, 4.275 oziroma 18 odstotkov več kot leta 2012. Število vloženih patentov pri mednarodni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) skokovito raste že zadnja tri leta, od leta 2010 do lani je denimo poskočilo za 84 odstotkov.
Po pojasnilih WIPO je razlog predvsem v vse strožjih okoljskih predpisih na področju emisij izpušnih plinov; največ patentov je prijavljenih pri elektroniki, računalniški tehnologiji in digitalnih komunikacijah. Po številu mednarodno prijavljenih patentov vodi Toyota, lani jih je prijavila 1.696, sledijo Nissan, Honda, Daimler, Volkswagen in Audi. Mednarodne patente v zadnjih letih, sicer zelo redko, prijavljajo tudi kitajski proizvajalci avtomobilov, ki sicer slovijo po kopiranju rešitev zahodnjaških proizvajalcev. Qoros, v lasti kitajskega Cheryja in izraelskega partnerja, je lani prijavil sedem patentov, Geely pa enega.
Število prijavljenih patentov še ne določa inovativnosti
Po besedah Carstena Finka, ekonomista iz WIPO, lestvica še ne sporoča tudi stopnje inovativnosti določenega proizvajalca, temveč katera podjetja so aktivna v inoviranju in hkrati najpogosteje prijavljajo mednarodne patente, ki jim omogočajo zaščito na vseh trgih le z eno prijavo. Nekateri proizvajalci patente prijavljajo predvsem na domačem trgu. General Motors denimo lani ni prijavil nobenega mednarodnega patenta, je pa prijavil 1.672 patentov v posameznih državah, največ v Severni Ameriki in Evropi.
Slovenske inovacije navadno v lasti kupca
V sistemu patentiranja so tudi slovenski dobavitelji delov in rešitev avtomobilskih proizvajalcev - številni sicer na naša vprašanja niso odgovorili. Sami redko patentirajo svoje rešitve, saj ta pravica pogosto preide k naročniku, kupcu izdelka, ki pogosto tudi plača stroške razvoja izdelka ali rešitve. Po besedah glavnega direktorja Iskre Mehanizmov Marjana Pogačnika so dejansko vse pogodbe z njihovimi kupci takšne, da pravice patentov prehajajo nanje. »Patenti bi bili mogoči, če bi razvijali določena bazična področja ali pa če bi nastopali kot končni proizvajalec izdelkov. Kot poddobavitelj pa vsak projekt prilagodimo po meri posameznega kupca, s tem pa nanj prenesemo tudi vse pravice in stroške razvoja izdelkov in rešitev,« pojasnjuje Pogačnik. »V Sloveniji patente prijavljamo samo, ko želimo, da neka rešitev postane stanje tehnike in nas s to ne more blokirati nekdo drug, ne nameravamo pa s tem patentom nekomu preprečiti uporabe te rešitve,« pojasnjuje Ludvik Kumar, izvršni direktor za raziskave v koncernu Kolektor.
Kolektor lani prijavil tri mednarodne patente
Kolektor je lani prijavil tri patente na mednarodni ravni in enega v Sloveniji. »Mednarodne prijave patentov se nanašajo na področje komutatorjev, področje rotorjev za motorje BLDC in na področje obdelave odpadnih vod z mehansko kavitacijo, slovenska prijava pa je s področja avtomatizacije,« našteva Kumar in pojasnjuje, da je neposredno uveljavljanje patentne pravice - blokiranje konkurence tvegano in se to dogaja razmeroma redko. Patenti so eden od kazalnikov inovativnosti podjetja in pri pogajanjih o ceni izdelka igrajo pomembno vlogo.
Postopek in omejitve patenta
Kako poteka patentiranje izdelka in zakaj je to potrebno? Patentne prijave so vložene za pridobitev evropskih ali mednarodnih patentov, nato sledi nacionalizacija v po našem mnenju pomembnih državah. Patent je podeljena pravica do razpolaganja z neko rešitvijo. Kumar pojasnjuje, da nihče nima interesa, da patent pridobi nekdo drug. Vsak kupec se izogiba patentiranim rešitvam dobavitelja v izdelku, ker to zmanjšuje njegovo fleksibilnost. Enako je pri dobaviteljih. Če gre za patentirano rešitev in specifično komponento, je jasno, da bo možno dobavljati samo za imetnika patenta, in ne širše. Uspešen patent je zato samo tisti, ki da neko pomembno prednost pred drugimi rešitvami in kupec oceni, da ima kljub odvisnosti od določenega dobavitelja, ki je lastnik patenta, določeno korist ali pa enakovredne rešitve preprosto ne najde. Tak primer so v koncernu Kolektor grafitni komutatorji.
Ideje, za katere v Kolektorju ocenijo, da so lahko zanimive za patent, je treba strogo varovati vse do prijave. Obstajajo določena pravila. »Če jih ne upoštevaš in te nekdo s prijavo prehiti, lahko za izgubljeno možnost kriviš le sebe,« pravi Kumar.
Za nagrade od 15 do 100 tisočakov na leto
Nagrajevanje inovacij v Kolektorju obravnavajo od primera do primera, enotnega recepta ni. Niti ne razkrivajo, koliko denarja namenijo za nagrade. V škofjeloških LTH Castings, ki za avtoindustrijo izdeluje ulitke, pa so lani za 239 predlogov delavcem izplačali 15 tisoč evrov, v prvih dveh mesecih letos pa štiri tisoč za 80 predlogov, ki so pripomogli k bolj učinkovitemu procesu. V LTH Castings pravijo, da so doslej patentirali le nov tehnološki postopek gnetilnega varjenja. Procesov pa ni mogoče patentirati, velja le načelo o strogo varovanih informacijah določenih procesov in izdelkov, ki jih brez soglasja kupcev ne smejo javno razkrivati.
Cimos je v minulih letih patente prijavljal predvsem na področju funkcionalnosti svojih izdelkov, avtorje pa je za rešitve poleg z denarnimi spodbujal še s praktičnimi nagradami, denimo obiski sejmov, tovarn kupcev in podobno. V izjemnih primerih pa so najbolj aktivne zaposlene nagradili tudi z boljšo plačo. V Iskri Mehanizmih za nagrade avtorjem inovacij vsako leto namenijo okoli sto tisoč evrov.
Patentiranje je strošek, ki ni vselej smiseln
V Kolektorju pa v zvezi z nagradami pojasnjujejo, da je precej patentov plod ali timskega ali načrtovanega dela in sistematične zaščite intelektualne lastnine koncerna. V takih primerih so ekonomski učinki patenta težko določljivi in tudi nagrade avtorjev niso visoke. Izjemni primeri pa so žal redki. Njihov cilj sta vsaj dve patentni prijavi na leto in vsaj en vzdrževan mednarodni patent na 20 milijonov evrov prihodkov.« Vzdrževanje mednarodnih patentov je visok strošek, zato redno presojamo, katere patente je smiselno vzdrževati in katerih ne,« končujejo v Kolektorju.
