Vespa idejno izhaja iz skuterjev ameriške znamke Cushman, ki so jih vojaki uporabljali v drugi svetovni vojni. A gre za idejo, dejansko je zgodba o vespi (italijanska beseda za oso) nastala v Italiji; medtem je osa obkrožila svet, brenči na skoraj vseh celinah in živi še danes v bolj sodobni in ugledni različici - kot se za živečo legendo spodobi.
Vespa je nastala leta 1946 pod vodstvom aeronavtičnega inženirja Corradina D'Ascania, ki je projekt izpeljal za Enrica Piaggia. D'Ascanio se je sprva pritoževal, sovražil je namreč motocikle, češ da so čokati, umazani in nezanesljivi. Morda je bil izziv še toliko večji, zasnovati je moral preprost, dostopen, zanesljiv in tudi ličen motocikel, ki ga je takratna obubožana povojna Italija zelo potrebovala.
Čudo na dveh kolesih
Iz prototipa MP6 je nastala prva vespa z majhnimi osempalčnimi kolesi, enostranskim vzmetenjem, v zadku pa z 98-kubičnim enovaljnim motorjem ob kolesu, pogonom, vezanim neposredno na kolo, posodo za gorivo pod sedežem, s čimer so privarčevali pri dodatni ključavnici, in sila nenavadno obliko. Pogonski del so pokrili z velikima okroglima pokrovoma z odprtinami za hlajenje motorja. Majhna kolesa, vzmetenje in namestitev motorja so omogočili veliko prostora za noge voznika, okvir so razširili v zajetne zaščite za noge, razširili še krmilo in nastal je zelo praktičen, za vožnjo nezahteven skuter.
Nenavaden in čokat malokolesnik pa je Enrica Piaggia spomnil na oso, tako je MP6 dobil ime vespa.
Ugled ji je gradil Hollywood
Posel je začel rasti počasi: leta 1947 je Enrico Piaggio prodal le 2.500 vesp, leta 1950 pa že 60 tisoč. To pa je bil šele začetek uspeha vespe, ki je postala prepoznavna kje drugje kot v Hollywoodu. Leta 1952 sta se z njo v filmu Rimske počitnice vozila Audrey Hepburn in Gregory Peck, prodaja je tistega leta zrasla na 100 tisoč vesp. Vespini ambasadorji so bili še John Wayne, Dean Martin in Marlon Brando, preprosti in uporabni osi pa so zrasla krila - postala je simbol svobode in domišljije. Licenčno izdelane vespe so začele prihajati s tekočih trakov v Nemčiji, Angliji, Španiji, pozneje tudi Indiji in drugih državah po svetu. Prodaja je strmo rasla, do leta 1970 je bilo izdelanih štiri milijone, do leta 1980 pa deset milijonov vesp.
Vesparji v klube, tudi v Sloveniji
Vesparji so se začeli združevati v klube že leta 1952, zdaj so klubi v skoraj vseh državah sveta. Vesparji se združujejo tudi v Sloveniji, vodita jih Gašper Bizjak in Nace Povalej. Oba imata po več vesp v svoji garaži, Bizjak ima tudi lepotico iz zgodnjih let, letnik 1952. Navdušenca prisegata predvsem na najstarejše modele. »Ti imajo več duše kot današnje vespe, a tudi te niso slabe, saj so prave vespe,« pravita. Po njunih besedah je na cestah največ vesp z oznako PX 125 in 200 iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, dobro ohranjene dosegajo tudi cene nad 1.500 evrov.
Kolesa so rasla, a ne preveč
Vespa se je tudi spreminjala, dobila je 10-, nato 11- in 12-palčna kolesa, ki so sicer še vedno štela za majhna, skuter pa za nestabilen. Motocikli so imeli takrat 16-, 17-, tudi do 21-palčna kolesa pri izvedbah enduro. Zaradi večjih koles se je nekoliko dvignil prag, a za noge je bilo vseeno dovolj prostora. Pred nogami je prostor našel predal za rokavice, motor je zrasel na 200 kubikov, ostal je tristopenjski menjalnik, ki so mu vesparji še vedno ukazovali z vrtenjem leve ročice ob krmilu. Vespe so dobile tudi 50-kubične različice, takšne s samodejnim brezstopenjskim menjalnikom. Prostornina motorjev je zrasla do 300 kubikov. Cel kup majhnih sprememb, a vespa je po obliki in zasnovi ostala enaka originalu vse do današnjih dni.
Skuterji so jo postavili na častno mesto
Skuterji, ki so jo zaradi nižjih cen, nekaj večjih koles in sodobnejše zasnove prehiteli v prodajnih številkah, so pravzaprav njeni potomci. Izdeluje jih tudi vespin oče - Piaggio, od takrat pa vespi v tej hiši pripadata posebno mesto in posebna blagovna znamka znotraj piaggia - kot denimo beetle pri volkswagnu, 911 pri porscheju in kar (bo nekoč v prihodnosti ali pa že zdaj) pomeni golf pri volkswagnu.
Od dostopnih do zasoljenih
V njeno čast in v čast posla so v Piaggiu izdelali vespo 946, ki oblikovno delno spominja na prvo vespo. Izjemen primerek je tudi drag, natanko devet tisoč evrov stane pri nas. Sicer pa si lahko novo vespo danes omislite za 2.250 evrov, kolikor stane 50-kubična dvotaktna vespa. Celo slovita vespa PX je ostala v ponudbi in je natanko takšna kot pred tremi desetletji.
Članek je bil objavljen v junijski številki revije Finance TRENDI.